Reka, ki povezuje 19 držav s 83 milijoni prebivalcev

Med državami, ki so se zavezale, da bodo izvajale ukrepe varstva Donave, je tudi Slovenija, sicer ena od 15 držav podpisnic Konvencije o varstvu reke Donave. Podpisnice konvencije so poleg Slovenije še Avstrija, BiH, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Nemčija, Madžarska, Moldavija, Črna gora, Romunija, Slovaška, Srbija, Ukrajina in EU, so v sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Cilj podpisnic omenjene konvencije je tesno sodelovanje držav pri reševanju temeljnih vprašanj gospodarjenja z vodami ter zagotavljanje ustreznih pravnih, upravnih in tehničnih ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti reke Donave in njenega okolja. Pogodbenice so se zavezale tudi za pripravo usklajenega mednarodnega načrta upravljanja za njenega povodja.

Zelo ogrožena reka Donava je danes zaradi razvoja industrije, urbanizacije, intenzivnega kmetijstva in rečne regulacije zelo ogrožena. Med ključnimi težavami njenega porečja so preobremenjenost z nitrati, visoka raven organskih snovi, ki izvirajo iz odpadnih voda, spremembe v toku reke in vpliv na transport sedimentov, obremenjenost s problematičnimi snovmi (težke kovine, nafta in toksini), onesnaženja zaradi nesreč, tudi z odlagališč, izguba močvirij.

Pomemben del reševanja teh težav je tudi informiranost in ozaveščenost prebivalcev, ki živijo ob Donavi in njenih pritokih. Tako sta v Sloveniji reki Drava in Mura pravi zakladnici pestrega rastlinstva in živalstva, sicer pa kar dve tretjini slovenskega ozemlja spadata v donavsko porečje z glavnimi rekami Savo, Dravo in Muro.

Ponekod dosega širino 1,5 kilometra Donava je dolga 2.857 kilometrov, ponekod dosega širino 1,5 kilometra in globino tudi do osem metrov. Donava ni pomembna samo za naravo, že stoletja je namreč tudi zibelka kulture in civilizacije ter pomemben vir pitne vode za 20 milijonov ljudi, so še navedli na ministrstvu.