"Kmetijstvo ni največji onesnaževalec"

"Trditi, da je Slovenija sposobna pridelati hrano brez mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, je demagogija in bedarija," je prepričan dr. Gregor Urek s Kmetijskega inštituta Slovenije.

1 / 2

Foto: Matej Povše

2 / 2

Foto: Matej Povše

Urek je eden od avtorjev študije o rabi fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji in možnostih njihove racionalnejše uporabe, ki so jo pripravili strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede mariborske univerze ter jo danes predstavili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

V zadnjem desetletju veliki premiki Ob rezultatih, ki nakazujejo, da je v zadnjem desetletju v smeri racionalne rabe fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji viden velik premik, opozarja, da so same številčne vrednosti obremenjene z visoko stopnjo nezanesljivosti že zaradi težav pri organizaciji in izvedbi zajema podatkov. To pa je le eden od razlogov, zakaj je treba biti pri primerjavah z drugimi državami previden, in sklepe prepustiti tistim, ki jih lahko strokovno izpeljejo in utemeljijo. Možnosti za (še) racionalnejšo rabo še zdaleč niso izčrpane, a se je te problematike, opozarja, treba lotiti temeljito in celovito.

Specifičnosti slovenskega kmetijstva Tako pri rezultatih kot pri načrtih je treba upoštevati tudi specifičnosti slovenskega kmetijstva: delež ravninskih območij, ki so najbolj primerna za intenzivno kmetijstvo, je pri nas razmeroma majhen, več kot 70 odstotkov slovenskih kmetijskih površin je v območju z omejenimi kmetijskimi možnostmi, obenem pa imamo za Italijo največji delež trajnih nasadov v Evropski uniji.

Tona odpadkov na prebivalca letno ni predelana Če pogledamo številke, ki razkrijejo, da je bilo leta 2009 v Sloveniji porabljenih 1.272 ton fitofarmacevtskih sredstev, od tega 859 ton fungicidov, 302 toni herbicidov in 89 ton insekticidov, nas te na prvi pogled lahko osupnejo, a Urek opozarja, da so te vrednosti v primerjavi s količinami drugih odpadkov skorajda zanemarljive: "V Sloveniji letno pridelamo 8,5 milijona ton odpadkov, od katerih jih okoli 2 milijona ton ni predelanih ali recikliranih. Iz tega vidimo, da kmetijstvo ni največji onesnaževalec, kot to predstavljajo politikanti in nekateri mediji."

"V primerjavi z Evropo je stanje v Sloveniji zadovoljivo" Med kazalci, ki nakazujejo, da gre slovensko kmetijstvo pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev v pravo smer, je tudi podatek, da je bila leta 2009 največja dovoljena vsebnost ostankov fitofarmacevtskih sredstev v kmetijskih pridelkih presežena le v 1,2 odstotka primerov, kar je precej nižja vrednost kot pred desetletjem. Prav tako v Sloveniji, ugotavljajo v raziskavi, ni več okoljsko neprimernih ali manj primernih sredstev, ki bi predstavljala tveganje, in ni trenda naraščanja koncentracije fitofarmacevtskih sredstev. "V primerjavi z drugimi evropskimi državami je stanje v Sloveniji zadovoljivo," je prepričan Urek.

O vzrokih za pogine čebel še ne vemo vsega Javnost pa vznemirjajo vedno pogostejši pogini čebel, za kar mnogi vzroke vidijo prav v fitofarmacevtskih sredstvih. Toda Urek opozarja, da pravega in polnega vzroka kljub dosedanjim raziskavam še ne poznamo. "Poleg fitofarmacevtskih sredstev so možni vzroki tudi spremembe podnebja, neustrezne tehnologije čebelarjenja, pomanjkanje paše in pomanjkljivo zdravstveno varstvo," je izpostavil. Dodal je še, da so pomori ptic zaradi teh sredstev, čeprav jih ni mogoče izključiti, redkost, in da so pri pomorih rib vzroki največkrat pokazali v industrijskem onesnaženju ali odplakah iz kanalizacij oziroma bioloških čistilnih naprav.

Po knjigi še elektronska različica Knjigi, ki je nastala kot sad večletne študije in ima med drugim namen pomagati pri pripravi državnega načrta za nadaljnje zmanjševanje tveganj uporabe fitofarmacevtskih sredstev, bo predvidoma v slabem mesecu sledila še elektronska različica, ki bo prek spletne strani Kmetijskega inštituta Slovenije dostopnejša tudi širši zainteresirani javnosti.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano