SiolNET. Novice Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj vse so leta 2013 dognali znanstveniki?

3

termometer

Uredniki revije Science so izbrali deset največjih znanstvenih dosežkov letošnjega leta. Prvo mesto je pripadlo imunoterapiji za zdravljenje raka, tudi sicer pa je lestvica precej medicinsko obarvana.

1. Za zdravljenje raka so uporabili imunoterapijo "Imunoterapija za zdravljenje raka je zasedla prvo mesto, ker je postavila novo paradigmo boja proti tej bolezni," je v izjavi zapisala uredniška ekipa verjetno najpomembnejše znanstvene revije na svetu. Gre za vrsto zdravljenja, ki izkorišča bolnikov lastni imunski sistem − imunske celice namreč nauči prepoznati rakave celice in se boriti proti njim. Raziskovalce sicer čaka še veliko dela, saj je zdravljenje do zdaj uspelo le pri nekaj bolnikih in nekaj vrstah raka, a rezultati kliničnih poskusov vseeno obetajo novo orožje proti tej vedno pogostejši bolezni. 2. Odkrili so razlog, zakaj potrebujemo spanje S proučevanjem mišjih možganov so znanstveniki letos tudi odkrili prvi pomembnejši mehanski razlog, zaradi katerega moramo spati − da si očistimo možgane. Ko možgani spijo, namreč rastejo kanali med celicami. Skozi njih lahko cerebrospinalna tekočina oziroma likvor prodre v globino možganskega tkiva in iz njega očisti strupene beljakovine, ki so se tam nabrale podnevi. Med njimi tudi beljakovine, odgovorne za nastanek nevrodegenerativnih bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen. 3. Razvili so orodje za spreminjanje genov CRISPR (Clustered Regularly Interspaced Short Palindromic Repeats) so raziskovalci odkrili v bakterijah, kjer deluje kot nekakšen imunski sistem in odbija napade virusov. Zgrajen je iz ponavljajočih se delcev z vmesnimi kratkimi presledki, ki so jih povzročili virusi, ko so napadli bakterijsko celico. Znanstveniki CRISPR uporabljajo kot orodje za spreminjanje genov, ki na točno določenih mestih prereže DNK, da lahko testirajo mutacije znotraj celic. "Letos je na ducate raziskovalnih ekip uporabilo CRISPR za manipulacijo genomov različnih rastlinskih, živalskih in človeških celic," so zapisali pri reviji Science. 4. Uspešno so vzgojili mini organe Majhni v laboratoriju vzgojeni organi, ki so jih poimenovali organoidi, znanstvenikom omogočajo raziskovanje bolezni in testiranje zdravil. Letos je ekipa Avstrijcev vzgojila mini človeške možgane, kepice tkiva, velike kot jabolčno seme. Čeprav nimajo dotoka krvi, so boljši biološki model za raziskovanje razvoja možganov in proučevanje možganskih okvar kot na primer mišji možgani. 5. Zdaj razumejo vpliv mikrobov na zdravje Znanstveniki končno bolje razumejo, kako bakterije in drugi organizmi, ki živijo v telesu, pozitivno vplivajo na zdravje. Človeško telo je dom več trilijonom mikrobov, med katerimi jih je večina neškodljivih, nekaj jih povzroča bolezni, nekaj pa celo blagodejno vpliva na imunski in prebavni sistem. Letos so dokazali, da dobri mikrobi pri ljudeh vplivajo na uspešnost zdravljenja raka, pri miših pa na izgubo teže in zaščito proti alergijam ter astmi.

6. Razvili so nove celice za cenejšo sončno energijo Raziskovalci so iz nove snovi perovskit izdelali zelo učinkovite sončne celice, ki so precej cenejše od tradicionalnih silicijevih. V štirih letih, odkar so jih odkrili, so dosegle energetsko učinkovitost, za katero so silicijeve celice potrebovale desetletje. Inženirji bodo morali sicer v prihodnje petrovskitne celice narediti tako trpežne, kot so silicijeve, in dokazati, da ne vsebujejo strupenih elementov.

7. Za razvoj cepiva so uporabili strukturno biologijo Prvič v zgodovini so znanstveniki razvili cepivo za respiratorni sincicijski virus (RSV), pogost povzročitelj pljučnic pri otrocih, z uporabo strukturne biologije. Tradicionalna metoda, ko telo izpostavijo mrtvemu virusu ali šibkemu nizu in mu pustijo, da sam oblikuje protitelesa, namreč ni uspela.

Letos pa so poskusili z drugačno taktiko – pripraviti telo do tega, da razvije točno določeno protitelo, zaradi katerega so nekateri ljudje imuni na virus. Analizirali so zgradbo virusa in izdelali mutirano različico, ki jo telo zaradi nekoliko drugačne oblike hitreje prepozna in tvori več protiteles.

8. S kloniranjem so ustvarili izvorne celice Po več kot desetletju poskusov je raziskovalcem letos uspelo s kloniranjem človeških kožnih celic ustvariti izvorne celice. Ker te lahko prevzamejo vlogo katerihkoli celic v človeškem telesu in so v tem primeru natančne kopije klonirane celice, bodo znanstveniki v prihodnje lahko ta postopek razvili in uporabili za vzgojo nadomestnih tkiv in organov.

9. Odkrili so novo tehniko za raziskovanje možganov Nova tehnika za slikanje možganov CLARITY raziskovalcem omogoča pregledovanje celih možganov, ne da bi jih morali razrezati, s čimer uničijo povezave med celicami. Gre za zelo natančen sistem z molekularno ločljivostjo, ki obenem ponuja tudi celosten pogled, in velik preboj na področju raziskovanja možganov.

10. Našli so izvor kozmičnih žarkov Izvor kozmičnih žarkov, visokoenergijskih delcev, ki letijo skozi vesolje in se zaletavajo v Zemljino atmosfero, astronome preganja, že odkar so jih pred sto leti prvič zaznali. Letos pa so ugotovili, da vsaj del teh žarkov nastaja ob eksplozijah zvezd. Supernove se namreč obnašajo kot snov, ki se hitro širi in ob tem pospeši okoliške protone, da odletijo daleč v vesolje.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin