Izvajanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami Cites v Sloveniji poteka uspešno in je to tudi priznano v očeh mednarodne skupnosti.
Aprila lani je minilo 10 let, odkar je Slovenija kot 150. država podpisnica začela izvajati konvencijo, k njej pa ni pristopila le še desetina držav.
Na seznamu Citesa preko 33.000 ogroženih živalskih in rastlinskih vrst
Na Agenciji RS za okolje, ki skrbi za izvajanje konvencije, so pojasnili, da je na sezname Citesa danes vključeno preko 33.000 živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene zaradi mednarodne trgovine.
Od leta 1992, ko je Slovenija skladno s določili konvencije začela z izdajo dovoljenj in potrdil, primerljivih z dokumenti Cites, je njihovo število postopoma naraščalo, tako da danes agencija izda letno okoli 200 dovoljenj za izvoz, uvoz ali ponovni izvoz živali ali rastlin zavarovanih vrst.
Carinskega nadzora na notranjih mejah med članicami EU ni več
Do polnopravnega članstva Slovenije v EU sta izvoz in ponovni izvoz zavarovanih vrst živali in rastlin presegala uvoz, po letu 2004 pa je število dovoljenj za izvoz upadlo, predvsem na račun povečanega obsega trgovine znotraj skupnega trga EU.
Carinskega nadzora na notranjih mejah med državami članicami EU po vzpostavitvi enotnega evropskega trga ni več, zato se v splošnem z blagom, vključno z živalskimi in rastlinskimi vrstami, prosto trguje. Zaradi tega je Slovenija po letu 2004 izgubila tudi velik del nadzora pri vnosu tujerodnih vrst živali in rastlin.
Največ uvažajo v ujetništvu gojene kopenske želve
Pred letom 2004 so uvozniki najpogosteje uvažali žive živali nezavarovanih vrst (papige, kuščarje in tropske ribe) in hišne ljubljence, v komercialnih uvozih in izvozih živih živali po letu 2004 pa prevladujejo v ujetništvu gojene kopenske želve.
Za namen znanstvenoraziskovalnega dela se izvažajo vzorci DNK, zob in tkiv velikih zveri (ris, volk, medved), delfina, kita in morske želve karete. Po navedbah agencije so podatki o trgovanju z rastlinami v Sloveniji zelo skopi, cvetličarne in trgovski centri pa se z orhidejami in kaktejami najverjetneje oskrbujejo z nabavo umetno razmnoženih rastlin iz drugih držav članic EU, predvsem Nizozemske.
Nadzor nad spoštovanjem Citesa v Sloveniji opravljajo carinski organi
Nadzor nad spoštovanjem Citesa v Sloveniji opravljajo carinski organi. Od uveljavitve konvencije v Sloveniji leta 2000 je število odkritih kršitev postopoma naraščalo in vrh doseglo leta 2004, ko je bilo ugotovljenih skoraj 60 kršitev. V zadnjih nekaj letih pa nadzorni organi odkrijejo približno 20 primerov kršitve. V kršitve konvencije so najpogosteje vključene mrtve živali ali rastline, njihovi deli ali izdelki iz njih, med živimi pa predvsem kopenske želve in orhideje.
Večina kršitev je posledica tega, da posamezniki ne poznajo predpisanih omejitev mednarodnega trgovanja s konvencijo Cites, elementi organiziranega kriminala pa so prisotni predvsem pri tihotapljenju morskih datljev preko kopenskih mejnih prehodov na Primorskem.
Številni primeri nezakonitega uvoza mrtvih ptic za prehrambene namene
Pri izvajanju nadzora nad spoštovanjem Citesa v Sloveniji cariniki vsako leto odkrijejo tudi številne primere poskusov nezakonitega uvoza mrtvih ptic iz vzhodno in južnoevropskih držav za prehrambene namene. V letih 2001-2009 so tako cariniki na slovenskih kopenskih mejnih prehodih odkrili primere poskusov tihotapljenja preko 15.000 mrtvih ptic, zavarovanih z Bernsko konvencijo.
Za namen carinskega preverjanja pošiljk živih živali se je okoljska agencija carinske izpostave oskrbela z mikročipnimi čitalci, z nabavo dveh zamrzovalnih skrinj in njuno namestitvijo na carinskih izpostavah na Obrežju in Dragonji pa je v primeru zasegov pošiljk mrtvih živali ali njihovih delov zagotovila zavarovanje dokazov za nadaljnjo kazensko obravnavo odkritih kršitev.