Med torkom in sredo je ameriška vesoljska agencija Nasa na površini Sonca zabeležila tri mamutske izbruhe radioaktivnih žarkov, ki bi zaradi jakosti lahko zmotili komunikacijske poti na Zemlji.
Glavna Nasina postaja za opazovanje Sonca, observatorij SDO (Solar Dynamics Observatory), je med 10. in 11. junijem na površini Sonca posnela tri velike izbruhe žarkov.
Oba torkova izbruha z magnitudama X2.2 in X1.5 (A, B, C, M in X so Nasine označbe za jakost posameznih izbruhov, njeno naraščanje pa linearno – X2 je dvakrat močnejši od X1, X3 trikrat in tako naprej) sta bila dovolj silovita, da bi lahko vplivala na delovanje satelitske navigacije in radarske komunikacije na Zemlji. Sredin izbruh je dosegel "le" magnitudo X1.
Nevarnosti za ljudi ni
Površino in z njo prebivalce našega planeta pred radioaktivnimi žarki varuje Zemljina atmosfera, pojasnjujejo pri ameriški vesoljski agenciji Nasa. Sončevi izbruhi lahko namreč zmotijo le elektronsko komunikacijo, ki poteka prek radijskih valov, dokazov, da bi bili zmožni fizično poškodovati ljudi, pa znanost še nima, mirijo astrofiziki.
V primerjavi z največjimi izbruhi je X2.2 Sončev prdec
Do izbruha gigantskih razsežnosti je prišlo med tako imenovano Sončevo nevihto leta 1859. Pojav na površini naše zvezde naj bi bilo glede na zapise britanskega astronoma Richarda Carringtona s primerno aparaturo mogoče videti s prostim očesom.
Zaradi ekstremne radiacije naj bi prišlo do samovžiga telegrafske infrastrukture, auroro oziroma severni sij pa naj bi bilo mogoče videti celo na Havajih in Kubi.
Najsilovitejši Sončev izbruh v dobi sodobnega opazovanja vesolja se je zgodil novembra 2003 – magnituda naj bi se glede na različne interpretacije instrumentov gibala od X28 pa vse tja do X45. Zadnji večji snop pobeglih plamenov je Nasa na površini Sonca opazila marca 2012, ko je magnituda izbruha narasla do X5.4.
3
