Ekstremno vreme je pripeljalo do roba: slovenskega medu letos skoraj ne bo

Letošnja čebelarska sezona je absolutno izredno slaba, ocenjujeta naša sogovornika: vodja opazovalno-napovedovalne službe medenja na Čebelarski zvezi Slovenije Jure Justinek in svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja in čebelar Vlado Avguštin.

Avguštin pove, da se povprečno v Sloveniji na določenih lokacijah, odvisno od podnebnih razmer oziroma fitogeografskih območij, pojavljata ena do dve glavni paši.

Kaj to pomeni? Čebelar, ki čebelari stacionarno, tako lahko pričakuje povprečno eno do dve točenji medu, kar predstavlja povprečno 18 kilogramov medu na panj.

Letos je tako popolnoma izpadla akacijeva paša, ki spada med najbolj obilne čebelje paše. Medenja prav tako ni bilo mogoče zaznati na javorju, slaba je bila cvetlična bera. Po optimističnem pričakovanju paše na lipi in kostanju, ki je do zdaj vedno dobro medila, je prišlo še zadnje razočaranje: tudi ta paša se ni izkazala.

Največja težava? Vreme! Kot pojasnjuje Justinek, je največja težava, poleg zajedavca varoje, letos neugodno vreme. Zakaj? Izmenjujoča se topla in hladna obdobja ter pogoste plohe in nevihte so povzročili, da jo je v času vseh glavnih paš vreme toliko zagodlo, da čebele niso mogle kaj prida nabrati.

"Že dozdajšnji ekstremni dogodki so pokazali, da lahko hude suše bistveno ogrozijo proizvodnjo hrane, močni nalivi pa povzročijo hudourniške poplave in plazove zaradi razmočenosti površja. Močna neurja z rušilnim vetrom, intenzivnimi padavinami in točo ogrožajo imetje in posevke, v skrajnih primerih lahko ogrozijo tudi človeška življenja," pojasnjuje Avguštin.

Opozarja, da se bodo morali tudi slovenski čebelarji v prihodnosti spopasti s spremenjenimi podnebnimi razmerami, saj so pričakovane precej povišane temperature zraka in tal, spremenjen padavinski režim, bolj omejeni vodni viri in večja intenzivnost ter pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov.

"Kako bodo te podnebne spremembe vplivale na čebele, je težko natančno predvideti, lahko pa smo prepričani, da nanje ne bodo vplivale blagodejno," še dodaja.

Bomo letos jedli uvožen med? Povprečno smo v Sloveniji v preteklih letih pridelali okrog dva tisoč ton medu. Opazovalno-napovedovalna služba medenja za letošnje leto ocenjuje pridelavo le okrog 470 ton, kar je za kar 80 odstotkov manj kot v preteklem letu in ne dosega niti četrtino povprečne pridelave medu.

"Ker je malo domačega medu, ga bodo trgovci precej uvozili in tako se bo na trgovskih policah znašel med iz drugih držav," zatrjuje Justinek.

Avguštin pa poudarja še, da po tako katastrofalni sezoni čebelarjem grozijo še velike izgube čebeljih družin, saj opažajo čezmerno napadenost družin z varojami. Kot pravi, je ekonomičnost čebelarske panoge v tem letu postala nevzdržna, posledično pa se marsikdo sprašuje o smiselnosti vztrajanja v čebelarstvu.

"Socialna ogroženost pa grozi predvsem tistim, ki jim čebelarstvo predstavlja edini vir preživetja, saj zaradi izgube dohodka in visokih stroškov, povezanih s čebelarstvom, ne bodo mogli zadovoljiti osnovnih življenjskih potreb," pove Avguštin, ki je tudi sam čebelar.

Kranjska sivka: je lahko vreme usodno? Tudi za same čebele je tako neugodno, saj so imele premalo svoje naravne hrane – medu. S sladkorjem so tako čebelarji krmili čebele že maja, da so sploh preživele, in enako nadaljujejo v poletnem obdobju. "Upajmo, da nam jih uspe pripraviti na zimo in da bo prihodnje leto bolje," pravi Justinek.

Avguštin pa navaja, da bo poraba sladkorja letos, namesto od 12 do 15 kilogramov na čebeljo družino, prešla nad 30 kilogramov.

Položaj v čebelarski panogi je zelo resen "Zame osebno tak položaj pomeni veliko več dela pri vzdrževanju živalnosti čebel, kar pa je povezano z dodatnimi stroški," opozarja Avguštin. Dodaja, da se je treba zavedati, da je "položaj v čebelarski panogi zelo resen, zato je treba urgentno pristopiti k reševanju te problematike, v kateri smo se znašli čebelarji".

Od tega je namreč odvisno tudi to, ali bo v prihodnjem letu lahko govora vsaj o približno enakem številu čebeljih družin, s katerimi bodo čebelarji čebelarili.

Ali pa bomo pisali o novi katastrofi: o propadu velikega števila čebeljih družin in posledično o posledicah vpliva na zmanjšanje pridelave hrane.