SiolNET. Novice Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ali podpirate kloniranje živali za rejo?

2

termometer

Evropski poslanci so razpravljali o kloniranju živali in z veliko večino sprejeli poročilo, s katerim so izrazili prepoved kloniranja vseh vrst živali, ki se vzrejajo v kmetijske namene.

Ste že kdaj domači rastlini odrezali njen vrh in tega posadili v razmočeno zemljo, da je zrasla nova rastlina? Če je vaš odgovor pritrdilen, potem ste "klonirali" rastlino. Iz potaknjenca je zrasla nova rastlina, a z isto gensko kodo kot rastlina, ki ste ji odrezali vrh.

Gre za zelo preprosto in staro prakso, ki se že desetletja uporablja tako v domačem vrtičkarstvu kot v kmetijski industriji. Prednost kloniranja je vzgoja rastlin brez bolezni in celic močnih in zdravih rastlin, s tem pa boljši pridelek.

Kaj pa kloniranje živali? Precej drugače razmišljamo o kloniranju živali. Prvi koraki kloniranja živali segajo še v 19. stoletje, ko sta bila z delitvijo zarodnih celic ustvarjena morska ježka. Potem so leta 1952 klonirali žabji zarodek, a za najbolj slavno kloniranje velja ovca Dolly iz leta 1996, kar je prvi uspešni klon sesalca. Pozneje so sledili še kloni opice, krave, mačke, mule in konja, vedno pa so bili tudi apetiti po kloniranju človeka.

Do tega (vsaj za zdaj) še ni prišlo, saj se zatika že pri kloniranju živali, predvsem tistih, ki se vzrejajo v kmetijske namene. Medtem ko je kloniranje živali v prehrambne namene v ZDA že večletna praksa, je Evropa do tega še zelo zadržana.

Zakaj je Evropa proti V Evropskem parlamentu so v zadnjih letih že večkrat razpravljali o tej temi, a vedno so prišli do istega sklepa, da za evropski trg to ni sprejemljivo. Takšen je tudi sklep današnje razprave v Strasbourgu, na kateri so evropski poslanci sprejeli poročilo, s katerim so izrazili prepoved kloniranja vseh živali, ki se vzrejajo v kmetijske namene.

Razlogov je sicer več, ključni pa so:

- problem dobrobit živali, saj podatki kažejo, da je umrljivost kloniranih živali zelo velika, pri čemer se odpira etično vprašanje, ali smemo to metodo uporabljati na živalih, - etično vprašanje, da bi se metoda nekoč začela izvajati tudi na ljudeh, - veliko nasprotovanje javnosti tako za kloniranje živali v prehrambne namene v Evropi kot tudi uporabi uvoženega mesa kloniranih živali iz drugih koncev sveta.

"Podpiram poročilo iz osnovnih razlogov dobrobit živali, etični vidik, javno mnenje ter povsem osnovno vprašanje, v kakšni Evropi želimo živeti in sam se ograjujem od te metode tudi v kmetijske namene," pravi evropski poslanec iz Slovenije in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič.

Kot je še povedal, so poslanci s tem dali tudi jasno sporočilo pogajalcem pri trgovinskem sporazumu, ki bodo morali upoštevati zahteve evropskih potrošnikov, da si na trgovinskih policah ne želijo mesa kloniranih živali in da bi takšno meso moralo biti ustrezno označeno.

Slovenci prepričani, da je kloniranje zdravju škodljivo Temu sledi tudi slovensko javno mnenje. Zadnja raziskava (iz leta 2013) Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) v Sloveniji je pokazala, da med Slovenci prevladuje odklonilno mnenje – 88 odstotkov vprašanih je bilo glede tega (zelo) zaskrbljenih.

Ključna razloga za skrb sta: - prepričanje, da je meso kloniranih živali tvegano za zdravje ljudi in - da je to etično nesprejemljivo.

Medtem večine argument, da kloniranje prinaša možnosti za zdravje ljudi, ne prepriča.

Klonirano podobno gensko spremenjenim organizmom Takšni odločitvi Evropskega parlamenta pa nasprotuje biolog in biotehnolog Miomir Knežević, ki opozarja, da se v preteklosti še nikoli ni dobro izkazalo, ko so v znanosti nekaj prepovedali, saj se s tem zavira razvoj znanja in tehnologije.

Ob takšnih odločitvah, ki po njegovem običajno temeljijo na predsodkih, bolj pogreša argumente in dokaze, kako je to škodljivo za zdravje človeka.

Obenem pa pravi, da takšen način pridelovanja hrane poznamo že dolgo. "Že desetletja z umetnim osemenjevanjem sistematsko med seboj parimo živali in delamo izbor po našem in ne naravnem okusu. Pristopa sta zelo podobna, le da ima kloniranje bolj strašen izraz," pravi strokovnjak za tehnologijo živalskih celic.

Na vprašanje, ali je meso kloniranih živali škodljivo za zdravje ljudi, pa odgovarja, da je to podobno kot pri gensko spremenjenih organizmih (GSO). "Če me nekdo vpraša, ali raje jem GSO, ki je odporen proti zajedavcem in škodljivcem, ali organizme, ki so škropljeni s herbicidi, ki povzročajo raka in druge bolezni, potem glede mojega odgovora ni dvoma. Priznam pa, da najraje jem zelenjavo z domačega vrta."

Knežević pravi, da je podobno s prehrano živalskega izvora. Hkrati pa dodaja, da dokler nimamo potrebe po velikih količinah hrane, takšne metode niti niso potrebne.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin