Sobota, 29. 4. 2017, 17.53
7 let, 1 mesec
Od kod prihajajo delavci, ki opravljajo sezonska dela
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,80
6
Slovenska podjetja in kmetje so pred leti delovno silo za sezonsko obiranje jabolk in trgatev iskali v državah nekdanje Jugoslavije. Danes je tega vse manj. Bosance, Srbe in Makedonce počasi zamenjujejo domačini in državljani drugih evropskih držav.
Konec letošnjega marca je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih malo več kot 95 tisoč ljudi, kar je 13,6 odstotka manj kot marca lani. Številni brezposelni, da bi ublažili izpad prihodkov, med letom posežejo tudi po sezonskem delu. Največ oglasov za tovrstno delo lahko najdemo ob koncu pomladi ter v začetku in ob koncu poletja.
Sezonskih delavcev iz tujine je vse manj
Številni brezposelni Slovenci in Slovenke zaradi sezonskega dela pogledujejo tudi proti Španiji, Hrvaški, sosednji Avstriji in drugim (evropskim) državam, vsako leto pa je več takšnih, ki za sezonsko delo poprimejo tudi doma.
Če je včasih veljalo, da podjetja iz Slovenije delovno silo za obiranje jabolk ali hmelja pogosto poiščejo v tujini, zlasti v državah jugovzhodne in južne Evrope, je tega vse manj. Še leta 2011 je pri nas delo opravljalo 1.120 posameznikov in posameznic, lani pa le še nekaj več kot 500 ljudi.
| Leto | Število |
|---|---|
| 2011 | 1.120 |
| 2012 | 822 |
| 2013 | 784 |
| 2014 | 669 |
| 2015 | 746 |
| 2017 | 529 |
| 2017 | 74 |
Največ jih prihaja z območja nekdanje Jugoslavije
Slovenska zakonodaja opravljanje sezonskih del v Sloveniji tujcem omogoča le v kmetijstvu, sadjarstvu in gozdarstvu. Največ delavcev, ki pridejo v Slovenijo, prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije (Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije), pretežno pa opravljajo dela v kmetijstvu in sadjarska opravila.
| Država | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 |
|---|---|---|---|---|
| BiH | 462 | 515 | 347 (+92) | 47 (+13) |
| Hrvaška | 85 | 70 | ||
| Kosovo | 2 | 1 | 2 | |
| Makedonija | 2 | 3 | 1 (+1) | (+1) |
| Moldavija | 6 | 8 | 7 (+12) | |
| Srbija | 111 | 148 | 65 (+1) | 13 |
| Ukrajina | 1 | 1 | (+1) | |
| Skupaj | 669 | 746 | 422 (+107) | 60 (+14) |
Delovno dovoljenje za sezonsko delo se izda, če gre za delo do 90 dni, soglasje k enotnemu dovoljenju pa se izda, če gre za delo za več kot 90 dni. Na zavodu za zaposlovanje so letos za zdaj prejeli 179 vlog za delovna dovoljenja za sezonska dela in 73 vlog za soglasje k enotnemu dovoljenju.
Namesto Bosancev in Srbov delajo Slovenci ter Romuni in Slovaki
Iz podatkov, ki so na voljo, je razvidno, da se obseg tovrstnih dovoljenj v zadnjih letih zmanjšuje, kar je po ocenah zavoda za zaposlovanje posledica delnega nadomeščanja tujcev z domačimi delavci, delno pa tudi z delavci iz držav EU (Bolgarija, Romunija, Slovaška), kjer velja prosti pretok delovne sile.
Vse več Slovencev in Slovenk se odloča tudi za sezonska dela.
Ker pri sezonskih delih v večini primerov zaradi kratkotrajnosti ne gre za redno zaposlitev, pač pa za pogodbena dela, je tudi postopek izdaje delovnega dovoljenja oziroma soglasja k enotnemu dovoljenju bistveno bolj preprost kot pri rednem zaposlovanju tujcev.
Vabijo tudi mlade z višjo stopnjo izobrazbe
Na območju Murske Sobote letos interesa za sezonska dela ni toliko kot prejšnja leta, so povedali na tamkajšnjem zavodu za zaposlovanje. Brezposelne sicer informirajo o tej možnosti, a kandidatov tja ne napotujejo, se pa lahko kandidati sami obrnejo na podjetje, če to želijo. Dodali so, da o tej možnosti obveščajo tudi mlade z višjo stopnjo izobrazbe, saj gre za priložnost, da nekaj zaslužijo.
Upad zanimanja za sezonsko delo zaznavajo tudi na območju Sevnice. Kot so povedali, delodajalci potrebe pokrivajo večinoma s tujci, predvsem z delavci iz BiH. Se bodo pa z večjimi potrebami po sezonskih delavcih na tamkajšnjem območju srečali jeseni v času obiranja jabolk, ko bodo brezposelne na zavodu o tem tudi informirali. Povečanje zanimanja med brezposelnimi za sezonsko delo medtem opažajo na območju Celja.
Ker gre pri sezonskih delih večinoma za delo po pogodbi o delu in ne za zaposlitev, lahko brezposelni tudi zavrnejo takšno delo. Morebitnih zavrnitev do zdaj na zavodu niso sankcionirali, za to niti ni pravne podlage.
Kako lahko Slovenci dobijo delo v tujini
Državljani Slovenije lahko (sezonsko) delo iščejo tudi prek portala EURES, ki je namenjen lajšanju prostega pretoka delavcev med 28 članicami EU ter Švico, Islandijo, Liechtensteinom in Norveško. Letos so tako v Sloveniji iskali kandidate za turistične animatorje na Hrvaškem in v Španiji.
Delavci iz Slovenije so se lahko letos prijavili na razpis, s katerim so na hrvaški obali iskali animatorje.
Delavce v tujini iščejo tudi nekatera slovenska podjetja. Slovenski EURES je letos februarja skupaj s hrvaško, portugalsko in špansko izpostavo tega evropskega združenja organiziral spletni zaposlitveni sejem, namenjen delu v turizmu v poletnem času. Na sejmu je sodelovalo 75 razstavljavcev, od tega sedem slovenskih delodajalcev. Objavljenih je bilo 187 prostih delovnih mest, od tega 19 delovnih mest v Sloveniji, na vsa objavljena prosta delovna mesta se je prijavilo približno 2.100 iskalcev zaposlitve iz vse Evrope.
Slovenka, ki pozimi dela v avstrijskem hotelu
Vsako zimsko sezono pa v sosednji Avstriji dela tudi Slovenka Ana‑Marija Vratanar. Službo je naprej iskala doma, nato pa naletela na delovno mesto v družinskem hotelu v Avstriji, ki je pritegnilo njeno zanimanje, izkušnje na portalu Eures deli Ana-Marija.
V Sloveniji je imela že številne zaposlitve. Delala je v barih, restavracijah in kot učiteljica v osnovni šoli. "Delovno mesto v Avstriji pa mi je ponudilo možnost, da potujem in izboljšam znanje nemščine," je povedala za Evropski portal za zaposlitveno mobilnost. Slovenski svetovalec Eures ji je povedal, katero dokumentacijo bo potrebovala, in jo spremljal skozi postopek razgovora.
Ana-Marija je nato dobila službo in je v hotelu zaposlena že dve zimski sezoni zapored. Kot je povedala, se uči nemščine in zdaj že kar dobro govori. "Prepričana sem, da mi bodo pridobljene izkušnje pomagale, da se bom doma lažje zaposlila," meni.
Tudi drugim Slovenkam in Slovencem priporoča, naj se zaposlijo v drugi državi EU. "Svetujem vsem, da poskusite. Vedno je možnost, da odkrijete kaj novega o sebi in novi kulturi. Biti morate pripravljeni sprejeti dejstvo, da se s selitvijo lahko marsikaj spremeni. Gre tudi za vprašanje spoštovanja drugačnega načina življenja in mišljenja. Pri tem pa imate enkratno možnost odkrivanja svojega značaja in osebnostnega razvoja," dodaja Ana-Marija.
6