Vsakega še tako izkušenega in samozavestnega kandidata lahko na razgovoru izdajo živci in na kadrovnika tako naredi slab vtis. Katere pa so najhujše napake, ki se jim je mogoče izogniti?
Na zaposlitvenem razgovoru lahko kandidat naredi izjemno dober vtis na zaposlovalca, vendar pogosto marsikoga premaga trema in tako mu kljub sposobnostim in znanjem ne uspe prepričati delodajalca.
"To se lahko zgodi tudi najpametnejšim in najsposobnejšim kandidatom," pravi Liz Wessel, nekdanja kadrovnica pri Googlu in zdajšnja direktorica podjetja WayUp, prek katerega je že več kot 200 tisoč študentom uspelo najti službo pri podjetjih, kot so Microsoft, Uber, The New York Times, Disney in Google.
Kadrovska svetovalka, ki na leto opravi več kot dvesto razgovorov, je za Business Insider razkrila, katere so najhujše napake, ki jih kandidati lahko naredijo na razgovoru in ki se jim je lahko izogniti.
Razlaganje o svoji tremi
Marsikdo bi si mislil, da deluje prikupno, če izpraševalcem na razgovoru razkrije, da ima tremo in je živčen. Vendar to ne drži, saj delodajalci od kandidatov pričakujejo, da so odrasli, mirni pod pritiskom in sposobni obvladovati stresne situacije, brez katerih na delovnem mestu ne gre. In če kandidat govori o svoji tremi, bo s tem samo dal znak, da ne bo znal obvladovati delovnega okolja.
Neopravljena domača naloga
Kandidat se mora na vsak zaposlitveni razgovor dobro pripraviti, torej se dobro pozanimati o podjetju, njegovem delovanju, vodstvenem kadru in vseh drugih koristnih informacijah, ki jih je mogoče pridobiti.
Od kandidatov se pričakuje, da bodo imeli za zaposlovalce kakšno vprašanje, a naj se to ne navezuje na podatke, do katerih je mogoče priti z malce brskanja po spletu. Delodajalci pričakujejo pripravljene kandidate, saj je to znak, da bodo tako opravljali tudi svoje delo.
Kratki odgovori brez pojasnjevanja
Zaposlitveni razgovor ni anketni vprašalnik, kjer bi na vprašanja odgovarjali s kratkimi enostavčnimi odgovori ali celo z zgolj da ali ne. Gre za pogovor, na katerem kadrovniki želijo dobiti čim več informacij o kandidatu. Ko zaposlovalec kandidata vpraša o preteklih izkušnjah, delovnih mestih, na katerih je kandidat že delal, v odgovor pričakuje razlago, kakšne naloge je opravljal, kaj se je pri tem naučil, kakšne izkušnje in sposobnosti je pridobil.
Brez vprašanj
Na koncu vsakega razgovora sledi vprašanje: "Imate vi kakšno vprašanje za nas?" To ni nikakršna formalna fraza za konec pogovora, temveč zaposlovalec resnično želi slišati kakšno vprašanje, saj kandidat s tem pokaže, da ga delo resnično zanima. Najslabše je, če kandidat odgovori, da nima vprašanj ali celo da je vse, kar ga je zanimalo, že izvedel. Vedno je treba imeti kakšno vprašanje, zato si jih je dobro pripraviti vnaprej.
3
