Ponedeljek, 26. 2. 2024, 22.25
2 meseca
Zgražanje nad albansko zastavo: je bila res razgrnjena v slovenski šoli?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,57
Fotografija albanske zastave, ustvarjena s pomočjo umetne inteligence, natančneje z orodjem Microsoft Copilot.
Slovenski uporabniki in skupnosti, ki so po stališčih blizu največji slovenski opozicijski stranki, po družbenih omrežjih od prejšnjega tedna širijo fotografijo mlajših temnopoltih moških, ki pozirajo z albansko zastavo, in trdijo, da je nastala na eni od šol v Kranju. Fotografijo je sicer že leta 2019 posnela uporabnica družbenih omrežij, ki ima korenine na Kosovu, živi pa v New Yorku v Združenih državah Amerike.
Pri slovenskem portalu Razkrinkavanje, ki se ukvarja s preverjanjem (dez)informacij, so opozorili, da objava, ki fotografijo moških z albansko zastavo umešča v eno od kranjskih šol, izvira z družbenega omrežja X (Twitterja). Anonimna uporabnica oziroma uporabnik z vzdevkom @ABBABAAB22240 jo je delila 17. februarja.
Gre za profil, ki se je družbenemu omrežju pridružil junija 2023, tako rekoč vsi komentarji, objave in poobjave profila pa so kritične do vlade Roberta Goloba ter slovenske leve politične sfere oziroma na liniji s podporniki največje slovenske opozicijske stranke SDS.
Objava s fotografijo in pripisom "SD in Levičarski bumerang v šoli v Kranju." je na družbenem omrežju X v nekaj več kot tednu dni zbrala okrog 60 delitev in nekaj manj kot 150 všečkov. Precej bolj uspešna je bila njena poobjava na Facebooku, kjer jo je med drugim delil tudi Vojko Golob, član SDS in občinski svetnik v Občini Hoče-Slivnica.
Javna objava občinskega svetnika Občine Hoče-Slivnica Vojka Goloba.
Njegova objava s fotografijo, ki domnevno prikazuje temnopolte mladeniče z albansko zastavo v kranjski šoli, je na Facebooku zbrala okrog 170 neposrednih delitev in še nekaj deset posrednih, v komentarjih pa so se pojavljali tudi homofobni izrazi in pozivi k nasilju. Objavo je delil tudi profil SDS Makole, ki se na Facebooku predstavlja kot oseba in ima nekaj več kot 1300 prijateljev, pojavila pa se je še v več skupinah z več tisoč sledilci, so navedli na portalu Razkrinkavanje.
Kdo je avtor fotografije?
Orodja za iskanje s fotografijo namesto s ključno besedo, pri Razkrinkavanju so uporabili Tineye, sicer pokažejo, da je fotografijo temnopoltih moških, ki pozirajo z zastavo Albanije, 20. decembra 2020 na družbenem omrežju Twitter (zdaj X) objavila uporabnica z uporabniškim imenom @arbenitashala_ (tudi njeno pravo ime je Arbenita Shala). Ob fotografiji je zapisala, da jo je posnela pred natanko letom dni, torej 20. decembra 2019.
a year ago today i took a iconic pic... pic.twitter.com/rpawnWDhyw
— nita (@arbenitashala_) December 20, 2020
Profil Arbenite Shala na družbenem omrežju Facebook razkriva, da prihaja s Kosova, natančneje iz kraja Peja, živi pa v New Yorku v Združenih državah Amerike. Poslali smo ji sporočilo z vprašanjem o kraju nastanka fotografije moških z razgrnjeno albansko zastavo, a se nanj še ni odzvala. Odgovor bomo objavili, ko oziroma če ga prejmemo.
Profil @ABBABAAB222409 na družbenem omrežju X medtem sicer ni navedel nobenega domnevnega avtorja poobjavljene fotografije, prav tako tega ni storil nihče od tistih, ki so njegovo objavo kot dejstvo delili naprej.
Zakaj je zelo verjetno, da je fotografija nastala v New Yorku in ne v Kranju
Ob tem, da je osemnajst od dvajsetih šol oziroma programov srednjih šol v Kranju za portal Razkrinkavanje že zanikalo, da bi fotografija nastala v njihovih prostorih, in pojasnilo, da ne poznajo oseb na fotografiji, je prisotnih še nekaj znakov, ki kažejo na to, da fotografija najverjetneje ni bila posneta v Sloveniji.
Fotografijo za predstavljanje svojega profila na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju, že od marca 2020, ko ga je ustvaril, uporablja oseba z vzdevkom @Endritnyc. Sodeč po vsebini profila gre za osebo z albanskimi koreninami z imenom Endrit, ki živi v New Yorku v ZDA.
Je mogoče, da je Newyorčan @Endritnyc pred skoraj štirimi leti iskal primerno fotografijo za svoj profil na Twitterju ter jo našel v Kranju in ne v New Yorku, kjer živi največja albanska manjšina v Združenih državah Amerike? Še natančneje, morda v okrožju Bronx, kjer ob največji albanski enklavi v New Yorku in ZDA tretjino prebivalcev predstavljajo temnopolti Američani?
Na fotografiji je mogoče opaziti tudi klasični newyorški radiator (vir), eno od glavnih značilnosti predvsem starejših poslopij v New Yorku. Dejstvo, da je obdan z zaščitno kletko, ki preprečuje dotikanje radiatorja in s tem opekline, dopušča možnost, da je bila fotografija posneta na javnem kraju, kot sta šola ali hodnik stanovanjskega poslopja.
Orodja, s katerimi lahko preverite izvor fotografij in ugotovite, ali so bile uporabljene v napačnem kontekstu oziroma zlorabljene za manipulacijo ali propagando
Google iskanje slik oziroma Google Lens: iskanje z nalaganjem fotografij v spletni brskalnik oziroma v Googlovo aplikacijo na pametnem telefonu, omogoča tudi neposredno iskanje s fotografiranjem vsebine ali prizora, o katerem želimo izvedeti več.
Tineye: podobno kot Google iskanje lahko tudi Tineye ugotovi izvor želene fotografije, njegova prednost v primerjavi z Googlom pa je, da nima zadržkov glede iskanja v primeru, da so na fotografiji ljudje, ki jih ne prepozna kot osebe v javnem interesu.
Search by Image: razširitev za spletne brskalnike Chrome, Firefox, Brave, Opera in druge, ki omogoča hitro hkratno iskanje izvora izbrane fotografije z več različnimi iskalniki, med drugim z Googlom, Bingom, TinEyom, Yandexom in Baidujem.
PimEyes: orodje, ki na spletu poišče vse fotografije, na katerih je obraz, ki jo uporabljamo kot referenco za iskanje. Kot smo razkrili v našem članku o PimEyes, je odkril tudi portret iz profila, za katerega avtor članka sploh ni vedel, da obstaja. Dostop do rezultatov iskanja je sicer plačljiv, PimEyes pokaže le število zadetkov in delno besedilo naslovov spletnih strani, na katerih so.
