Nedelja, 14. 11. 2021, 18.54
3 leta, 1 mesec
Intervju: Tomaž Kokot, začasni generalni direktor Pošte Slovenije
"Želimo med prvimi v Evropski uniji uporabljati drone v dostavi"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
20
Tomaž Kokot je vodenje Pošte Slovenije prevzel 1. aprila letos.
Pandemija ter naše spremenjene navade – pisem je namreč vedno manj, paketov pa vedno več – sta le dva od izzivov, s katerimi se spopada največja logistična skupina v Sloveniji, kjer je zaposleno okrog osem tisoč ljudi, nam je v pogovoru povedal začasni generalni direktor Pošte Slovenije.
Čeprav se nam uporabnikom storitev Pošte Slovenije včasih zdi, da je še veliko neizkoriščenih možnosti za prijaznejše poslovanje, je prvi mož Pošte Slovenije prepričan, da največje slovensko logistično podjetje vendarle razvija nove in prijaznejše načine poslovanja z vsemi vrstami svojih uporabnikov.
Njihovi načrti pa seveda ne morejo mimo neizogibnega dejstva, da pišemo in pošiljamo vedno manj pisem, a zato prejemamo vedno več paketov, zato širijo svoje poslovanje na druga področja, tudi prek svojih šestih odvisnih družb.
Pri Pošti Slovenije že dalj časa opažajo velik upad števila pisemskih pošiljk.
Svojo poklicno pot je začel kot raziskovalec na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, nato kot samostojni podjetnik in kot izvršni direktor v družbi za razvoj programske opreme in preoblikovanja podjetij, kjer je med drugim deloval na področjih načrtovanja podatkovnih analiz, namiznih aplikacij in spletnih rešitev za velike gospodarske družbe. Časnik Delo ga je leta 2015 s projektom LifeSal uvrstil med svoje podjetniške zvezde. Leta 2020 je postal notranji presojevalec za ISO 9001:2015 in ISO/IEC 27001. Od leta 2020 je akreditiran za nadzornika pri Slovenskem državnem holdingu, junija letos pa je postal tudi predsednik nadzornega sveta Skupine Intereuropa, ki se združuje s Pošto Slovenije.
Kaj so trenutno največje in najpomembnejše dejavnosti v Pošti Slovenije?
Prednostno se usmerjamo na nadaljevanje združevanja poslovanja Skupine Pošta Slovenije in Skupine Intereuropa, gradimo veliko logistično halo, ki bo obsegala dobrih pet tisoč kvadratnih metrov na območju poštnega in logističnega centra v Ljubljani, ter druge logistične kapacitete, prenavljamo in širimo paketno poslovanje, uvajamo nov poslovno-informacijski sistem, nadgrajujemo in nabavljamo novo logistično opremo, optimiziramo svoje omrežje ter širimo floto električnih vozil. Ob tem smo se prilagodili zakonskim in regulatornim spremembam, ki so stopile v veljavo 1. julija 2021, in sicer evropskim davčnim in carinskim spremembam ter spremembi Splošnih pogojev kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki je med drugim prinesla ločevanje pošiljk korespondence na prednostne in neprednostne.
"Prednostno se usmerjamo na nadaljevanje združevanja poslovanja Skupine Pošta Slovenije in Skupine Intereuropa."
Ravno to ločevanje na prednostne in neprednostne pošiljke mnogi vidijo kot tiho podražitev – za isto ceno zdaj dobijo počasnejšo storitev, za enako hitro storitev, kot je bila pred prvim julijem, pa morajo zdaj doplačevati …
Pri spremembi nikakor ne gre za prikrite podražitve. Vse cene so stroškovno naravnane in jih potrjuje Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Pri neprednostnih pošiljkah gre za dejanske prihranke, ki nastanejo v procesu prenosa pošiljk, večinoma pri usmerjanju. Navedeno pomeni, da se prednostne pošiljke usmerjajo za dostavo še isti dan, ponoči in so praviloma dostavljene naslednji delovni dan. Splošni akt predpisuje, da mora biti vsaj 95 odstotkov prednostnih pošiljk korespondence dostavljenih naslednji delovni dan, najkasneje pa v treh delovnih dneh od oddaje pošiljke v prenos. Neprednostne pošiljke se usmerjajo naslednji dan, v dnevnem času. Skladno z določili splošnega akta morajo biti neprednostne pošiljke dostavljene v 99 odstotkih v roku treh delovnih dni po oddaji v prenos. Zelo podobno ureditev prednostnih in neprednostnih pošiljk z vidika kakovosti kot velja v Sloveniji imata npr. Avstrija in Nemčija.
Zakaj so bile te spremembe potrebne?
Razlogi za spremembe so v upadu količin pisemskih pošiljk zaradi uporabe elektronskih komunikacij in spremenjenih navad uporabnikov. Prav zaradi navedenega je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije naredila analizo potreb uporabnikov in analizirala regulacijo poštnega trga v drugih evropskih državah. Posledično je agencija spremenila Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve in za pošiljke korespondence, to je standardno pismo, navadno pismo, dopisnico, priporočeno pismo, vrednostno pismo ter pošiljke za slepe in slabovidne ter uvedla dve hitrosti prenosa pošiljk. Uporabnik se tako lahko odloči med dvema cenovnima in kakovostnima kategorijama prenosa pošiljk.
"Nadgrajujemo in nabavljamo novo logistično opremo, optimiziramo svoje omrežje ter širimo floto električnih vozil."
Kako se Pošta Slovenije pripravlja na prihodnost?
Uresničujemo začrtan Strateški razvojni program Skupine Pošta Slovenije do leta 2025. Tako Skupina Pošta Slovenije še naprej nadaljuje preobrazbo iz tradicionalnega poštnega operaterja v mednarodno poštno-logistično podjetje ter zasleduje predvsem rast na področju paketov, logističnih storitev in rešitev informacijske in komunikacijske tehnologije. Poslovanje razvijamo v okviru petih strateških stebrov: logistične storitve, paketi, pisma z direktno pošto, rešitve informacijske tehnologije in prodaja na mreži.
Kako boste konkretno izpeljali ta razvoj in koliko sredstev boste za to namenili?
Skupina Pošta Slovenije bo v obdobju do 2025 za izboljšave poslovanja oz. transformacijo poslovanja, ki jo je epidemija covid-19 le še pospešila, vsako leto namenila med 45 in 55 milijonov evrov naložb. Naši ključni projekti so usmerjeni v širjenje prostorskih in transportnih kapacitet za paketno-logistično dejavnost – povečanje površin poštnih-logističnih centrov in logističnih ter nekaterih dostavnih pošt in povečanje voznega parka) –, nadaljnjo informatizacijo logističnih procesov, avtomatizacijo – naprave za usmerjanje pošiljk, nadgradnja oziroma posodobitev pisemskih usmerjevalnikov, nadgradnja paketnih usmerjevalnikov – ter digitalizacijo, kar bo izboljšalo uporabniško izkušnjo strank.
"Skupina Pošta Slovenije še naprej nadaljuje preobrazbo iz tradicionalnega poštnega operaterja v mednarodno poštno-logistično podjetje."
… a vendarle imajo uporabniki pripombe na delovne čase pošt …
Večja sprememba delovnih časov pošt je bila v Pošti Slovenije uvedena julija lani zaradi bistvenega zmanjšanja obiska pošt in znižanja obsega storitev na poštnih okencih, pri čemer si je Pošta Slovenije prizadevala zagotoviti primerljive delovne čase v podobnih okoliščinah in ustrezno dostopnost uporabnikom poštnih storitev med tednom, upoštevajoč velikost in vrsto pošte, gibanje strank na pošti ter geografsko umeščenost pošte. Dodatno težo k odločitvi o spremembi delovnega časa pa je prinesla tudi epidemija covid-19, ki je še pospešila redne negativne trende dogajanja in poslovanja v poštnih poslovalnicah. Dejstvo pa je, da uporabniki poštnih storitev vse pogosteje uporabljajo alternativna sprejemno-izročilna mesta, kot so paketomati, lokacije pogodbenih izvajalcev, s katerimi ima Pošta Slovenije sklenjeno pogodbo za sprejem in izročanje pošiljk, poslovalnic 24/7 ter paketnikov.
"Dodatno težo k odločitvi o spremembi delovnega časa pa je prinesla tudi epidemija covid-19, ki je še pospešila redne negativne trende dogajanja in poslovanja v poštnih poslovalnicah."
Vse spremembe, ki jih v poslovanje uvaja Pošta Slovenije, so izvedene skladno z zakonom, splošnimi akti in izdanimi priporočili. Seveda pa razumemo vsa prizadevanja občanov po ohranitvi delovnih časov. Tudi sami si v največji možni meri prizadevamo uravnotežiti zahteve in pričakovanja vseh deležnikov ter dejanske možnosti Pošte Slovenije kot izvajalke univerzalne poštne storitve, ki mora v razmerah naglo padajočih količin pisemskih pošiljk in storitev skrbeti za optimalno poslovanje.
"Pri ločevanju na prednostne in neprednostne pošiljke nikakor ne gre za prikrite podražitve. Vse cene so stroškovno naravnane in jih potrjuje Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije."
Toda priporočene ali upravne pošiljke ni mogoče prevzeti drugače kot na pošti, če je kdo v službi in ga pismonoša ne dobi na domačem naslovu v času dostave …
Drži. Razen ob določenih izjemah, ko naslovnik lahko poda naslovnikovo naročilo za drugačne ravnanje s z določenimi pošiljkami, je treba priporočene pošiljke ali t. i. pošiljke po posebnih zakonih prevzeti na pošti.
Ali se obetajo še kakšne spremembe glede števila in dostopnosti poštnih poslovalnic?
Skladno s strategijo omrežja Skupine Pošte Slovenije predvidevamo, da bomo v obdobju do 2025 ohranili število kontaktnih točk, okvirno 450, pri čemer pa bomo po vzoru tujih poštnih operaterjev in tudi trendov na področju potreb in pričakovanj uporabnikov zasledovali cilj, da jim čim bolj olajšamo dostopnost do poštnih storitev – s kombinacijo lastnih poštnih poslovalnic, pogodbenih poslovalnic, paketomatov, pametnih paketnikov, avtomatiziranih enot za oddajo in sprejem pošiljk PS 24/7 in alternativnih kontaktnih točk, kot so npr. bencinski servisi in samopostrežni avtomati. Do leta 2025 bo približno polovica pošt v upravljanju Pošte Slovenije, polovica pa v upravljanju naših pogodbenih partnerjev. Vse manj bo primerov, ko bodo morale stranke ali naslovniki fizično obiskati pošto, da bi opravili neko storitev.
"Do leta 2025 bo približno polovica pošt v upravljanju Pošte Slovenije, polovica pa v upravljanju naših pogodbenih partnerjev. Vse manj bo primerov, ko bodo morale stranke ali naslovniki fizično obiskati pošto, da bi opravili neko storitev."
Koliko alternativnih kontaktnih točk Pošte Slovenije imamo danes?
Zagotavljamo storitve dostave oziroma sprejema pošiljk na 24 PS Paketomatih v petnajstih večjih slovenskih mestih, namestili smo več kot 400 paketnikov ob poštnih poslovalnicah ter 200 paketnikov drugod po državi, prisotni smo tudi na 210 bencinskih servisih Petrol in 46 bencinskih servisih Mol, uporabniki pa lahko uporabljajo tudi avtomatizirane enote za oddajo in sprejem pošiljk PS 24/7 v Ljubljani in Kopru.
Katere nove tehnologije boste vpeljali v svoje poslovanje?
Tudi v prihodnje bomo v Pošti Slovenije dejavnosti na področju novih tehnologij usmerjali v sodobno logistično opremo za usmerjanje pošiljk, vključno z roboti za premikanje pošiljk, senzorji in tehnologijo za sledenje pošiljkam, moderno skladiščno opremo, mrežo paketomatov in paketnikov, nadaljnjo informatizacijo logističnih procesov, digitalno interakcijo s kupci ter e-mobilnost. Izvajamo projekte s področja digitalnih dvojčkov, kognitivne logistike, analitike "big data" ter testno preizkušamo drone.
"Večja sprememba delovnih časov pošt je bila v Pošti Slovenije uvedena julija lani zaradi bistvenega zmanjšanja obiska pošt in znižanja obsega storitev na poštnih okencih."
Kakšni so načrti na področju digitalizacije?
Zavedamo se, da je za našo prihodnost pomembna transformacija poslovanja, njen bistveni del pa je tudi digitalna preobrazba. Pandemija je prinesla izjemen napredek oziroma preskok v uporabi digitalnih orodij za sodelovanje in podporo dela na daljavo. Digitaliziramo poštno poslovanje v vseh fazah poštnega prometa, torej tako na strani sprejema kot tudi prevzema poštnih pošiljk. Dostavo optimiziramo s pomočjo aplikacije za naslovnike Moja dostava moja izbira, prek katere si naslovnik lahko izbere drug dan ali drug naslov za dostavo paketa (npr. izbere drug naslov dostave, dostavo v PS Paketomat, dostavo na bencinski servis, na dogovorjeno mesto itd.).
Kako to lahko izkoristijo pogodbeni, kako pa drugi, nepogodbeni uporabniki?
Tudi pogodbenim uporabnikom poštnih storitev nudimo različne možnosti priprave pošiljk in oddaje podatkov o pošiljkah v elektronski obliki. Nepogodbeni uporabniki, kar so v večini primerov fizične osebe, pa lahko pošiljke pripravijo s pomočjo aplikacije PS Pošlji paket, do katere lahko dostopajo na naši spletni strani ter jih samo oddajo na najbližji poštni poslovalnici ali v PS Paketomat.
"Zavedamo se, da je za našo prihodnost pomembna transformacija poslovanja, njen bistveni del pa je tudi digitalna preobrazba."
Kako boste pospešili nekatere postopke na poštah, npr. prevzem pošiljk, oziroma digitalizirali poslovanje?
Na segmentu izročanja pošiljk smo zaključili implementacijo t. i. podpisnih tablic, prek katerih evidentiramo izročitev oz. prevzem pošiljk, v teku so že priprave na nadgradnjo z dodatnimi funkcionalnostmi oz. možnostmi, npr. prevzem in podpis druge dokumentacije poleg poštnih pošiljk. Nadaljevali bomo gradnjo oz. širitev mreže paketomatov. Trenutno ima Pošta Slovenije 24 paketomatov, v naslednjih letih bomo to mrežo bistveno razširili in nadgradili z novimi enotami in storitvami.
… pa vendarle boste morali priznati, da je še vedno zelo veliko prostora za izboljšanje uporabniške izkušnje …
Da, zagotovo in projekt prenove uporabniške podpore oz. izboljšanje uporabniške izkušnje je eden naših najpomembnejših projektov. Poleg tega bodo v naslednjih letih ključne investicije oz. projekti za dokončanje prenove poslovno-informacijskega sistema in uvedbo informacijske podpore logističnim procesom na ravni Skupine Pošte Slovenije, nadaljnja nadgradnja IT-sistema in naprav na poštah in za pismonoše, nadgradnja sistemov za carinjenje in čezmejno izmenjavo pošiljk ter nadgradnja ali nove naprave za usmerjanje, sledenje in manipulacijo pošiljk.
Omenili ste izboljšave tudi na dostavnem področju: spomladi ste opravili poskusni let z dronom, kako daleč ste od takrat na tem področju?
Da, takrat smo opravili prvi poskusni let z brezpilotnim letalnikom – dronom, ko smo v zaključni fazi poleta dostavili pošiljko Poštarskemu domu na Vršiču. V juliju pa smo z brezpilotnim letalnikom opravili tudi testni prevoz krvnih vzorcev iz Zdravstvenega doma Nazarje v Bolnišnico Topolšica.
Ali lahko pričakujemo še več dronov na dostavnih poteh po Sloveniji?
V Pošti Slovenije kot največjem logističnem podjetju v državi prepoznavamo tržni potencial uporabe brezpilotnih letalnikov pri dostavi najrazličnejših pošiljk, ob tem pa se zavedamo zakonodajnih, organizacijskih in tehnoloških izzivov, ki jih bomo srečevali na tej poti. Kljub temu smo odločeni, da bomo med prvimi v Evropski uniji pripravili vse potrebno za uporabo brezpilotnih letalnikov po novi evropski zakonodaji. Trenutno smo v fazi ustanavljanja konzorcija več državnih podjetij, ki tehnologijo brezpilotnih letalnikov že uporabljajo za lastne potrebe oziroma prepoznavajo koristi novih tehnoloških možnosti dostave.
"Julija smo med drugim z brezpilotnim letalnikom opravili testni prevoz krvnih vzorcev iz Zdravstvenega doma Nazarje v Bolnišnico Topolšica."
Kdaj bodo dolge vrste pred poštnimi okenci in razočaranja pred zaprtimi vrati pošte postali preteklost?
Trenutno poskušamo vzpostaviti, kot smo jih poimenovali, virtualna poštna okenca, kjer bomo strankam v prvi fazi ponudili nekaj osnovnih storitev, s čimer jim bomo poenostavili uporabo, sebi pa olajšali delo. Iščemo tudi različne rešitve na področju dostave paketov uporabnikom na čim bolj prijazen in varen način. Dejavno razvijamo tudi nove rešitve, s katerimi želimo približati storitve pošte tudi mladim in mobilnim uporabnikom.
Pošta Slovenije je tudi ponudnik informacijskih tehnologij …
Z združitvijo in poenotenjem storitev na področju informacijskih tehnologij pod blagovno znamko Posita, je Skupina Pošta Slovenije oblikovala celovito ponudbo za brezpapirno in digitalno poslovanje. Ponudbo tvorijo storitve informacijske infrastrukture (podatkovni centri in računalništvo v oblaku) ter storitve za digitalno poslovanje, kot so storitve zaupanja (PoštarCA), akreditirana varna hramba ter izmenjava in vročanje elektronskih dokumentov, digitalizacija dokumentnega gradiva in rešitve za upravljanje dokumentov (dokumentni sistemi)- vse, kar potrebujejo za sodobno poslovanje in učinkovito izvedbo digitalne transformacije.
"Pri neprednostnih pošiljkah gre za dejanske prihranke, ki nastanejo v procesu prenosa pošiljk, večinoma pri usmerjanju."
Kakšen poslovni rezultat načrtujete ob koncu leta?
V prvih devetih mesecih letošnjega leta Skupina Pošta Slovenije presega načrtovane rezultate za to obdobje ter dosega merila za merjenje uspešnosti poslovanja, sprejeta od SDH. V okviru poslovnih prihodkov predstavljajo največji delež prihodki od pisemskih storitev, sledijo prihodki od paketnih storitev ter prihodki od denarnih storitev. Za leto 2021 smo načrtovali nadaljnjo zmerno rast prihodkov ob upoštevanju postopnega umirjanja epidemije, predvidevamo, da bomo načrtovano dosegli. Ključni za doseganje rasti bodo še naprej prihodki od paketnih in logističnih storitev, pomembne pa ostajajo pisemske in IT-storitve ter storitve na mreži.
Gotovo vam razcvet spletne prodaje pomaga …
Da,tudi v letošnjem letu količine paketnih pošiljk, predvsem zaradi nadaljevanja trenda povečanja nakupov prek spletne prodaje, ostajajo visoke, in sicer nad 30 odstotkov glede na leto 2020. Lani smo zaradi omejitev trgovinske dejavnosti in izrazite selitve na spletne platforme beležili več kot 40-odstotno rast v primerjavi s predhodnim letom, v obdobju od novembra 2020 do januarja 2021 pa je bil v najbolj obremenjenih dneh obseg paketnih pošiljk tudi podvojen. Predvidevamo, da bomo letos ob koncu leta beležili podobno rast kot lani oziroma še nekoliko višjo.
"Zagotavljamo storitve dostave oziroma sprejema pošiljk na 24 PS Paketomatih v petnajstih večjih slovenskih mestih, namestili smo več kot 400 paketnikov ob poštnih poslovalnicah ter 200 paketnikov drugod po državi, prisotni smo tudi na 210 bencinskih servisih Petrol in 46 bencinskih servisih Mol, uporabniki pa lahko uporabljajo tudi avtomatizirane enote za oddajo in sprejem pošiljk PS 24/7 v Ljubljani in Kopru."
Konec leta je tradicionalno več pisemskih in paketnih pošiljk …
Verjamem, da bomo tudi te izzive uspešno izpeljali, bi pa ob tem stranke pozval, naj darila iz tujine naročijo čim prej. Letalski promet po vsem svetu se mora zaradi nakupovalnih praznikov spopasti z ogromnim številom paketov, kar pomeni, da je lahko dobavni rok za mednarodne pošiljke v novembru in decembru daljši. Strankam priporočamo, da paketne pošiljke za naslovnike v Sloveniji v letošnjem letu oddajo do 10. decembra, za tujino pa do 1. decembra.
Kako se pa Pošta Slovenije pripravlja na to "visoko sezono"?
S kadrovskimi, organizacijskimi in drugimi ukrepi. V prometu smo za pomoč v delovni proces vključili večje število študentov ter najeli pogodbene izvajalce za dostavo paketov. V obeh poštnih logističnih centrih v Ljubljani in Mariboru bomo po potrebi povečali ekipe zaposlenih in uvedli dodatne delovne izmene. Skladno z roki tudi sprejmemo in dostavimo vse pakete. Že v teku leta 2021 smo dodali prostorske in transportne kapacitete, prav tako nabavljamo logistično opremo, ki nam pomaga učinkoviteje usmerjati povečane količine paketov.
"Strankam priporočamo, da paketne pošiljke za naslovnike v Sloveniji v letošnjem letu oddajo do 10. decembra, za tujino pa do 1. decembra."
Kako se pa boste zaposlenim oddolžili?
S 1. oktobrom letos smo v Pošti Slovenije osnovne plače povišali za štiri odstotke. V decembru načrtujemo tudi izplačilo poslovne uspešnosti, za to imamo načrtovanih 4,2 milijona evrov. V zaključni fazi so tudi poganja s socialnimi partnerji za novo kolektivno pogodbo in pričakujemo, da bomo novo kolektivno pogodbo podpisali še v letošnjem letu.
20