Slovenija brez sistema opozarjanja pri video igricah

Dohodek evropske industrije video igric naj bi po pričakovanjih letos znašal 7,3 milijarde evrov, evropske oblasti pa so v večini primerov že ukrepale zaradi nekaterih agresivnih iger. Tako je ponekod prišlo do prepovedi nasilne igre Manhunt 2, v Bruslju pa so pripravili pregled stanja po državah in pozvali še k dodatnim prizadevanjem industrije in oblasti. 20 članic EU uporablja t. i. standard PEGI Ugotovili so, da 20 držav članic EU, torej velika večina, uporablja t. i. standard PEGI. Ta vključuje starost otrok, za katere je igrica primerna, ter tudi opozori na problematično vsebino - glede nasilja, grdega jezika, strahu, ki ga lahko igra povzroči otroku, poleg tega pa tudi glede spolnosti, drog, diskriminacije ter hazarderstva.

Samo VB, Irska, Nemčija in Italija prepovedale določene igrice Dve državi - Nemčija in Litva - imata posebno zakonodajo, Malta pa se zanaša na splošno zakonodajo. Štiri države, med njimi Slovenija, pa nimajo vzpostavljenega nikakršnega sistema, ugotavlja Bruselj. Ob tem so doslej samo štiri države - Velika Britanija, Irska, Nemčija in Italija - prepovedale določene igrice.

Industrija bi morala več investirati v okrepitev sistema PEGI Po mnenju komisije bi morala industrija investirati več v okrepitev sistema PEGI, skupaj s pristojnimi pa bi morala narediti več tudi za prepoznavnost sistema. Bruselj se zavzema tudi za prostovoljni kodeks ravnanja.

Večja prodaja pomeni tudi večjo odgovornost Prodaja video igric cveti, to pa za industrijo pomeni tudi večjo odgovornost, meni komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding. Industrija bi tako morala zagotoviti, da bi starši vedeli, kakšne igrice igrajo njihovi otroci. Po mnenju komisarke za varstvo potrošnikov Meglene Kuneve so potrošniku upravičeni do jasnih in natančnih informacij o izdelku, ki ga kupijo, predvsem pa je treba pri tem zaščiti "najbolj ranljive potrošnike v družbi", otroke.