Slovenci bi se najtežje odrekli mobilni telefoniji

Kar 64 odstotkov anketirancev namreč ne bi želelo prekiniti naročniškega razmerja za storitve mobilne telefonije, dobra polovica ne bi želela prekiniti storitev fiksne telefonije (52 odstotkov) ali interneta (51 odstotkov), 35 odstotkov storitev kabelske televizije, 15 odstotkov storitev IP-televizije, pet odstotkov pa mobilnih podatkovnih storitev. Dvanajst odstotkov anketirancev ne bi želelo prekiniti naročniškega razmerja za nobeno izmed storitev. Večina uporablja širokopasovni dostop do interneta Storitve fiksne telefonije sicer uporablja 96 odstotkov anketirancev, storitve mobilne telefonije pa uporablja 92 odstotkov anketirancev. Storitve dostopa do interneta uporablja 71 odstotkov anketirancev. Največ anketirancev do interneta dostopa preko xDSL (35 odstotkov) in preko kabelskega modema (29 odstotkov). Trinajst odstotkov jih v gospodinjstvu za dostop do interneta uporablja optiko, polovica vseh ostalih pa bi na optiko prešla kljub višji ceni, če bi imeli to možnost.

65 odstotkov internet uporablja skoraj vsak dan Sicer pa 65 odstotkov anketirancev, ki imajo doma dostop do interneta, tega uporablja vsak ali skoraj vsak dan. Interneta, kljub temu, da imajo dostop doma, ne uporablja 10 odstotkov anketirancev. Znanje o uporabi interneta je večina (69 odstotkov) pridobila samostojno, najbolj pogosto pa ga uporabljajo za iskanje informacij (77 odstotkov), za pregled in pošiljanje elektronske pošte (76 odstotkov) ter za spremljanje novic (68 odstotkov).

IP-televizija pri 27 odstotkih Storitve kabelske televizije uporablja 54 odstotkov, IP-televizije 27 odstotkov, mobilne podatkovne storitve preko mobilnega telefona ali podatkovne kartice pa 15 odstotkov anketirancev.

Javnih telefonskih govorilnic ne uporablja skoraj nihče Telefonski imenik Slovenije uporablja 73 odstotkov anketirancev, večinoma na mesečnem nivoju do nekajkrat letno. Najpogosteje še vedno uporabljajo knjižno obliko (62 odstotkov), pogosto pa tudi spletno verzijo (40 odstotkov). Javnih telefonskih govorilnic pa ne uporablja več 97 odstotkov anketirancev.

Raziskavo o uporabi storitev elektronskih komunikacij so po naročilu agencije za pošto in elektronske komunikacije izvedli med 8. in 13. novembrom 2010 v telefonskem studiu GfK Slovenija. Anketiranje je potekalo po metodi računalniško podprtega telefonskega anketiranja. Osnova vzorčenja je bil univerzalni telefonski imenik, vzorec pa je nacionalno reprezentativen glede na spol, starost in regijo za polnoletne osebe.

Iz generiranega seznama so poklicali 6610 naključno izbranih telefonskih številk: 2006 jih v času anketiranja ni bilo dosegljivih, 3177 jih ni želelo sodelovati, 924 jih ni ustrezalo postavljenim kvotam, 503 osebe pa so sodelovale v anketi.