Roboti prihajajo

Namesto nas, tako in drugače Roboti so del naše popularne kulture že več desetletij. Na nek način so se uveljavili v znanstveni fantastiki kot odslikava našega dojemanja tehnologije in njene prihodnosti. Na drug način so postali materializacija vsega, kar si od tehnologije želimo. Današnje inkarnacije robotov s tistimi v filmih nimajo veliko skupnega. Večinoma izvajajo aktivnosti, ki jih ljudje ne moremo – npr. nabiranje vzorcev kamnin na Marsu, še pogosteje pa aktivnosti, ki jih nočemo – iščejo in odstranjujejo mine ali sesajo. Precej uveljavljeni so tudi v proizvodnji in avtomobilski industriji. Navzlic njihovi rastoči naprednosti in zmogljivosti pa sveta še niso postavili na glavo. Nekaj smernic kaže na skorajšnje spremembe. Odprta industrija Tehnologija – procesorska moč, pomnilnik, sistemi v oblaku – integralni del robotov postaja vse cenejša in s tem dostopnejša. Panoga je posledično širša. Ameriška agencija DARPA organizira letni natečaj Darpa Robotics Challenge, kjer so razvojni preboji pravzaprav stalnica. Medijsko javnost je prebudil tisti, ko je več vozil brez voznika uspešno prepeljalo zastavljeno pot skozi puščavo. Širša participacija na področju je pripeljala do pomembnih izboljšav in znižala vstopni prag v panogo. Na voljo so celo standardizirane rešitve – npr. Robot Operating System in kombinacija s poceni strojno opremo, kjer lahko nadobudni razvijalci preizkušajo rešitve brez milijonskih vložkov. Google, Amazon in drugi Robotika hkrati ni več le obskurna panoga prestižnih univerz in vojske – gre za panogo, v katero vstopajo podjetja, kot sta Google in Amazon. Prvi je pokupil osem različnih start-upov v različnih stopnjah razvoja, slednji pa je konec leta 2013 napovedal distribucijo paketov z droni (ter bržkone v ta namen že tudi kupil podjetje Kiva). Vse bolj se robotika pojavlja tudi v neobičajnih kontekstih – oskarjevec Gravity brez več robotskih rok ne bi bil nikoli posnet.

Vsak dan več robotov Roboti različnih oblik in velikosti postajajo vse bolj razširjeni. Krovna organizacija – International Federation of Robotics poroča, da je od leta 2008 do 2012 prodaja industrijskih robotov naraščala povprečno 7 % letno. Vodilne države pri uporabi robotov so ZDA, Nemčija, Kitajska in Južna Koreja. Slednja ima največ robotov na 10.000 zaposlenih v avtomobilski in proizvodnji industriji – 396. Pri vojaški uporabi prednjači ZDA, ki se lahko pohvali z naborom več kot 10.000 dronov (v nasprotju s popularnim prepričanjem jih je le manjši del oboroženih). Rutina in druga dela Implementacija robotike k sreči ni vezana le na vojaško industrijo. Brezpilotna plovila – v kombinaciji z ogromnimi količinami podatkov – kažejo izjemen potencial v kmetijski industriji. Bolj sofisticirani izdelki utirajo pot v oskrbo starejših občanov – sila pomembno glede na demografske trende v Evropi in drugod. Že danes so prisotni tudi v zdravstvu, kjer npr. v bolnišnicah skrbijo za transport vozičkov z umazano posteljnino in s tem opravljajo težaško, rutinsko in mukotrpno delo. Hitro, a ne bliskovito Ne glede na kontekst se poraja vprašanje, ali nas bodo roboti postopoma nadomestili tudi pri manj rutinskih in bolj kvalificiranih opravilih? Nas bo to pahnilo v masovno brezposelnost in nam odvzelo smisel za kakršnokoli delo? Skrb vzbujajoča vprašanja, pod predpostavko, da si res vsi ljudje želijo dela bolj kot početi karkoli drugega. Robotika je na stopnji razvoja, kjer človeški input ni ogrožen. Hkrati ni realno pričakovati, da bo eksplodirala s tempom razvoja pametnih telefonov. A že čez nekaj desetletij bo naše življenje lahko že precej drugačno.