Redingova: Še vedno problem konkurenca

Med drugim je opozorila tudi na velike razlike pri prenosu mobilnih številk. Po oceni Redingove so tako širokopasovne povezave - čeprav je tu problem pokritje na podeželju - ter mobilni sektor "zgodba o uspehu", težave pa po njenem ostajajo pri konkurenci na trgu.

Konkurenca je omejena za dostop do fiksnega omrežja, ki je 86,5 odstotka potrošnikom še vedno na voljo prek prvotne infrastrukture. Poleg tega operaterji samo 30 odstotkov dohodka iz posla pridobijo izven domačega trga, kar pomeni, da je čezmejna konkurenca premajhna. Problem predstavlja zaključevanje klicev v mobilna omrežja, saj so razlike v primerjavi s fiksnimi stopnjami zaključevanja "precej visoke", je v Bruslju poudarila komisarka.

Problemi tudi s potrošniki Problemi pa so tudi s potrošniki, saj še vedno obstajajo možnosti za izboljšave storitve, je prepričana Redingova. Pri tem je izpostavila predvsem zamenjavo operaterja. Lani je denimo 12 milijonov uporabnikov zamenjalo operaterja, a ponekod to lahko potrošniki storijo v enem dnevu (primer Irske in Malte), drugod pa morajo čakati celih 20 dni (primer Italije in Slovaške). V Sloveniji to traja sedem dni, je sporočila komisija.

Mobilni sektor še vedno največji

Bruselj tako v poročilu ugotavlja, da je mobilni sektor še vedno največji na telekomunikacijskem trgu, in sicer so se prihodki od mobilnih storitev povečali za 3,8 odstotka na 137 milijard evrov. Gostota mobilnih priključkov se je povečala na 112 odstotkov v primerjavi s 103 odstotki leta 2006. Gostota tretje generacije (3G) mobilnih storitev se je lani podvojila na 20 odstotkov in sedaj pomeni več kot 88 milijonov naročnikov.

Velika rast širokopasovnih storitev Ob tem pa so se prihodki fiksne govorne telefonije v primerjavi z letom poprej zmanjšali za pet odstotkov, saj so potrošniki prešli na mobilne in internetne storitve. Vendar pa so, je pojasnila komisija, operaterji fiksne telefonije to izgubo nadomestili z veliko rastjo širokopasovnih storitev, ki so ustvarile prihodke v vrednosti 62 milijard evrov.

V danes predstavljenem poročilu Evropske komisije so Danska, Finska, Nizozemska in Švedska navedene kot vodilne na svetu glede razširjenosti širokopasovnega dostopa. V teh državah je bila namreč konec leta 2007 gostota širokopasovnih priključkov nad 30 odstotkov. V omenjeni četverici ter tudi v Veliki Britaniji, Belgiji, Luksemburgu in Franciji je bila julija 2007 gostota širokopasovnih priključkov višja kot v ZDA, kjer je znašala 22,1 odstotka. V Sloveniji je gostota širokopasovnih priključkov znašala 15,3 odstotka.

Lani je bilo v EU dodanih 19 milijonov širokopasovnih priključkov, kar pomeni porast v višini več kot 50.000 gospodinjstev na dan, je poudarila komisarka Reding. Širokopasovni sektor je po njenih besedah ustvaril 62 milijard evrov prihodkov, skupna gostota v Evropi pa je dosegla 20 odstotkov.

Če bi se enotni trg še okrepil, konkurenca povečala in regulativna bremena za tržne udeležence zmanjšala, pa bi to pomenilo še nadaljnje koristi za potrošnike, menijo v Bruslju. Tako poleg pozitivnega razvoja komisija izpostavlja področja, kjer je enotni trg za telekomunikacije še vedno nepopoln.

Prvotni operaterji imajo denimo v lasti več kot 46 odstotkov širokopasovnih priključkov in v sedmih državah članicah nadzorujejo več kot 60 odstotkov širokopasovnih povezav. Na Cipru, v Luksemburgu in na Finskem je tržni delež prvotnih operaterjev širokopasovnih storitev celo višji od 70 odstotkov. Poleg tega je dostop do fiksne telefonije 86,5 odstotka potrošnikom oziroma več kot 95 odstotkom potrošnikom v 12 državah članicah še vedno zagotovljen preko prvotne infrastrukture, ker morajo biti regulativne spremembe šele narejene ali morajo šele začeti učinkovati.

Nadalje Bruselj opozarja na cene zaključevanja klicev v mobilna omrežja, ki so se sicer leta 2007 znižale, vendar pa se po EU zelo razlikujejo. Najvišja cena v EU je več kot desetkrat višja od najnižje (od približno dva do 20 centov). "To lahko povzroči negotovost za vseevropske operaterje," opozarja komisija. V Sloveniji je ta cena od oktobra 2006, ko je znašala 16 centov, padla na 7,57 centa leto dni kasneje, je sporočila komisija. V povprečju ta cena znaša 9,76 centa.

Komisija je novembra lani sprejela predloge za reformo urejanja telekomunikacij v Evropi, o čemer tečejo pogajanja v Evropskem parlamentu in Svetu. Komisarka Redingova je ob tem danes izpostavila primer Velike Britanije, kjer je na trgu več konkurence in izbire storitev in tudi boljši odziv potrošnikov, po njenem tudi zaradi ločitve telekomunikacijskih podjetij.

Slednje je podkrepila s podatkom, da so največji investitorji "novinci" na trgu - ti vlagajo okoli 50 odstotkov prihodkov, medtem ko "stari" akterji vlagajo le okoli pet do deset odstotkov. "Tiste države, kjer je dejanska konkurenca, vidijo večje inovacije in večje naložbe," je poudarila.

Telekomunikacijski sektor je vreden skoraj 300 milijard evrov (dva odstotka bruto domačega proizvoda EU) in se je lani povečal za 1,9 odstotka. Leto 2007 je bilo tudi peto leto zapored, ko so se naložbe v ta sektor povečevale in sedaj presegajo 50 milijard evrov (podobno kot v ZDA in višje kot na Kitajskem in Japonskem skupaj).