Sobota, 6. 3. 2021, 12.31
2 leti, 11 mesecev
Velika pridobitev na Brniku je v sklepni fazi gradnje
Pandemiji navkljub nastaja novo slovensko okno v (letalski) svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,18
8
Nov potniški terminal ljubljanskega letališča bo prve potnike sprejel v začetku julija.
Ogledali smo si gradbišče novega potniškega terminala na ljubljanskem letališču, ki bo prve potnike sprejel predvidoma julija.
Letalski potniški promet preživlja svoje najtežje obdobje, saj je tako kot vsa industrija potovanj zaradi pandemije bolezni covid-19 utrpel največjo škodo.
Okrevanje v letalskem prometu se ne bo zgodilo čez noč, a se bo po koncu epidemije le obrnilo na bolje.
Prazni terminali vseh letališč, tudi ljubljanskega, so najbolj boleče ogledalo tega izpada, ki je na evropski povprečni ravni večji od štirih petin. V državah, ki imajo tudi domači letalski potniški promet, je delež izpada nekoliko manjši, v tistih, ki imajo samo mednarodni letalski potniški promet, takšna je tudi Slovenija, pa je promet upadel celo na eno desetino ali manj.
Na poti proti izhodom v letala.
Potrebe so prehitevale
Spomini na predkoronski čas obujajo živahne podobe tudi z ljubljanskega letališča. Danes srhljivo prazen potniški terminal na Brniku je diametralno nasprotje ljubljanskega letališča pred epidemijo koronavirusa.
Epidemija je skoraj povsem izpraznila zdajšnji potniški terminal, ki ga bodo po odprtju novega (in postopnem večanju števila potnikov po epidemiji), uporabljali za druge namene, morda tudi za polete nizkocenovnih prevoznikov.
Obstoječi terminal, ki je z izjemo nekaterih nadgradenj in vzdrževanja v nespremenjeni podobi že skoraj šest desetletij, preprosto ni več zadoščal niti za (takrat še) obstoječi promet, kaj šele pričakovano rast. Odločitev za gradnjo novega potniškega terminala je bila edina smiselna.
Po prijavi na polet v pritličju se bodo potniki odpravili v zgornje nadstropje.
Vprašanje ni, ali bo, vprašanje je zgolj – kdaj
Še vedno ne znamo natanko napovedati, kdaj se bomo iztrgali iz primeža epidemije in kdaj bomo spet potovali in leteli kot prej. Neusklajena in pogosto spreminjajoča se pravila in zahteve za prestop državnih meja in zaostajanje od načrtovanih hitrosti cepljenja gotovo ne pomagajo.
Eden od novih trakov za prevzem prtljage.
Toda upravičenost novega potniškega terminala niti v tako krutih okoliščinah ni bila pod vprašajem. Ni vprašanje, ali si bo letalstvo opomoglo in ali bo (tudi) ljubljansko letališče vnovično zaživelo, vprašanje je zgolj – kdaj.
Prvi stik s Slovenijo
S prvim julijem pa Slovenija za šest mesecev prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije, kar pomeni, da bo – zlasti, če se bodo do takrat uresničili naši upi in bomo do takrat uspešnejši pri zatiranju epidemije – za številne prav ljubljansko letališče prvi stik s Slovenijo.
Veliko steklenih površin bo omogočilo neoviran pogled na Kamniške Alpe.
Pričakal jih bo nov potniški terminal, ki bo prinesel bistvene funkcionalne in zmogljivostne izboljšave, obenem pa tudi odseval duh slovenskega: viden savski prodec v nekaterih betonskih konstrukcijah, brušen s posebno tehniko, les in veliko stekla, ki odpira pogled na bližnje Kamniške Alpe in na drugi strani malo bolj oddaljene Julijske Alpe.
Garažna hiša ostaja na istem mestu, prestavila pa se bo postaja avtobusnega primestnega prometa.
Notranje lesene obloge bodo hrastove, prijavni pulti bodo v antracitni barvi, v vhodni dvorani, kjer je strop visok 12 metrov, bo del tal pokrit z umetniško instalacijo Aleksandre Vajd, ki ponazarja slovenske reke in pokrajine.
Umetniška inštalacija Aleksandre Vajd, ki ponazarja slovenske reke in pokrajine.
Preizkusi so se že začeli
Z izjemo Alp teh domačih značilnosti še ne moremo videti, saj je na gradbišču, kjer je včasih tudi okrog sto delavcev na dan, vendarle treba še opraviti zaključna dela, med drugim tudi postavitev vse notranje opreme, varnostnih sistemov, razsvetljave, pohištva, računalniške opreme, ozvočenja …
Pogled iz zgornjega nadstropja na dvorano s prijavnimi okni.
Nekateri preizkusi opreme so se že začeli, sledili pa bodo še preostali, prav tako pridobivanje vseh dovoljenj in šolanje zaposlenih za delo v novem terminalu.
Čeprav bodo zaključna dela trajala še dobre tri mesece, preizkusi nekaterih funkcionalnih delov že potekajo.
Letos zagotovo še ne bo polnega okrevanja
Vsekakor pa enakega letališkega vrveža kot pred koronačasi še ne moremo pričakovati v tem letu.
Strokovnjaki pričakujejo, da bo najhitreje zaživel čarterski promet, ker je lažje nadzirati in zagotavljati epidemiološko varna potovanja kot tista v rednem potniškem prometu, vrnitve na predkoronsko raven pa ne pričakujejo prej kot v petih letih.
Sprva sta predvidena dva prehoda za varnostni pregled, toda prostora je dovolj še za enega, če bo ta potreben.
Za višji standard potnikov
Najožja grla obstoječega potniškega terminala na ljubljanskem letališču so bili ob normalnem obsegu prijava na polet ter sortirnica in prevzem prtljage.
Zgornje nadstropje novega potniškega terminala.
Četudi drastično zmanjšanje števila poletov in potnikov zaradi epidemije pomeni, da so zdaj obstoječe zmogljivosti zadostne, je zdajšnji terminal vendarle tako dotrajan, da ne zagotavlja standarda, ki ga na Brniku želijo ponuditi potnikom.
Skupna vrednost gradnje novega potniškega terminala na Brniku je 21 milijonov evrov, od tega je 17 milijonov evrov namenjenih za gradbeno in obrtniško delo.
Ne nazadnje, novi terminal je dolgoročna naložba, pripravljena za boljše čase, ko bodo potovanja, po katerih nas večina zdaj lahko samo še hrepeni, spet nekaj povsem običajnega.
V dveh letih
Gradbena dela so se začela kmalu po podpisu pogodbe za gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela z izvajalcem iz Rogaške Slatine junija 2019.
Minimalistično oblikovno zasnovo podpisujejo arhitekti PlanB, opremo za sortirnico prtljage, varovanje in notranjo ureditev prostorov pa so pridobili z javnim razpisom. Gradnja novega potniškega terminala je vredna dobrih 21 milijonov evrov, od tega je 17 milijonov namenjenih za gradbena in obrtniška dela, preostalo pa za notranjo opremo.
Brigita Zorec, Fraport Slovenija
Deset tisoč novih "kvadratov"
Novih deset tisoč kvadratnih metrov letaliških prostorov bo med drugim prineslo 14 novih prijavnih oken (poleg osmih v obstoječem terminalu) in posebno okno za prtljago večjih dimenzij, do pet vrst za varnostne preglede, dva trakova za prevzem prtljage (s prostorom za morebitno uvedbo še enega), popolnoma novo sortirnico prtljage, veliko brezcarinsko trgovino in nov poslovni salon.
Na novem potniškem terminalu bo 14 prijavnih oken in še eno za potnike s prtljago izrednih dimenzij.
Namesto zdajšnjih 500 potnikov na uro bo novi potniški terminal zmožen odpraviti 1.250 potnikov na uro.
8