Sreda, 21. 8. 2013, 14.17
8 let, 12 mesecev
Ocenili smo: Fujitsu Lifebook E753
Največji predstavnik Fujitsove serije Lifebook E je bolj kot prenosna delovna postaja dobra zamenjava za domač namizni računalnik, saj si je v dobi čedalje večje razširjenosti ultrabookov in tabličnih računalnikov težko predstavljati, da bi na račun optičnega pogona pravzaprav gromozanski skupek plastike in tranzistorjev med točkama A in B redno selil kdo drug kot študentje med tedenskimi migracijami.
Večina si testiranega modela pravzaprav niti ne bi mogla privoščiti, saj želi Fujitsu evropskim strankam zanj zaračunati približno 1160 evrov, medtem ko je cena onkraj Atlantika bolj v skladu s tehničnimi specifikacijami – 999 dolarjev oziroma slabih 750 evrov.
Prava radost se je z E753 sicer postavljati pred lastniki prenosnih računalnikov drugih proizvajalcev, saj gre za enega najlepših tovrstnih izdelkov na trgu. Srebrni plošči, ki jo odlikuje zelo minimalističen dizajn, eden od zaščitnih znakov Fujitsovih Lifebookov, se zelo dobro poda oglatost, kar je pravzaprav mogoče reči le še za izdelke Lenova. Računalnik je sicer videti še bolje, ko ga odpremo, saj pod pokrovom uporabnika čakajo le tipkovnica, drsna ploščica in čitalnik prstnih odtisov – nič nalepk, nič preveč izstopajočih tipk, nobenih "inovativnih" prijemov za nadzor miškinega kazalca.
Testni računalnik je bil tako opremljen z dvojedrnim Intelovim procesorjem Core i5-3230M, ki številke premleva s frekvenco 2,6 gigaherca, funkcija TurboBoost pa mu ob večjem volumnu obremenitve omogoča 600-megaherčni pospešek. Delovni pomnilnik je z dvema osemgigabajtnima ploščicama mogoče razširiti na največ 16 gigabajtov, naš E753 pa je deloval z le četrtino maksimuma. Tudi pri manj zahtevnih uporabnikih, ki si želijo običajne vsakodnevne večopravilnosti – brskanja po spletu in poganjanja multimedijskih vsebin –, se lahko namreč hitro izkaže, da so štirje gigabajti pomnilnika premalo, saj si integriran grafični čip Intel HD 4000 lasti le 256 megabajtov svojega, po potrebi pa lahko naslovi tudi do 1700 megabajtov sistemskega.
Da Fujitsov računalnik ne bi podrl kakšnega hitrostnega rekorda, bo poskrbel tudi trdi disk – vgrajen je namreč standardni magnetnik s priključkom SATA in kapaciteto 500 gigabajtov, ki se vrti s hitrostjo 5400 obratov na minuto. Ob branju zadnje vrstice se zdi, da smo se spet znašli v letu 2008.
Več kot soliden zaslon je bilo treba pošteno izkoristiti – s predvajanjem multimedijskih datotek visoke ločljivosti načeloma ni bilo težav (zvočniki so odlični!), je pa bilo treba nekaj kompromisov sprejeti med igranjem iger – Intel HD 4000 je za resno tovrstno preživljanje časa ob računalniku preprost prešibek, če seveda želimo preigravati moderne naslove.
Med pregledovanjem osebne Steamove knjižice je bilo jasno, da o Armi 3 in Crysisu 2 ni govora, so pa ob ustreznem nižanju ločljivosti in detajlov prav lepo delovale Valvove igre, osnovane na pogonu Source (CS: Global Offensive, Team Fortress 2, Left 4 Dead), docela igralen (35–40 slik na sekundo) je bil tudi večigralski Red Orchestra 2. E753 je imel sicer kar malce presenetljivo težave s prastarim Pro Evolution Soccer 6 (2006), ki načeloma nikdar ni veljal za strojno zahtevno igro – pri visoki stopnji podrobnosti je bilo treba privzeto ločljivost znižati na 1680 x 1050 pikslov –, in celo Minecraftom, ki za tekoče izkopavanje kamenja zahteva predvsem močan CPU in dovolj pomnilnika, z integriranim grafičnim vezjem pa se ne razume ravno najbolje.
Med dolgotrajno uporabo se E753 segreje dovolj, da je stik telesa z najbolj vročimi točkami ohišja vse prej kot prijeten. Pomislili bi, da takšen agregat zagotovo pokuri ogromno elektrike, a je bilo ravno obratno – ob kombiniranju spleta, multimedijskih vsebin in načina hibernacije je šestcelična baterija zdržala skoraj deset ur.
1 – Raje umrem, kot da me kdo vidi s tem. 2 – Vzamem le, če bi mi rešil življenje. 3 – Če mi ga podarijo, ga morda vzamem. 4 – Še veliko mu manjka. 5 – Za silo bi bilo. 6 – Še kar. 7 – Na pravi poti. 8 – Dober izbor. 9 – Odlična naprava. 10 – Brez njega mi živeti ni.