Neizpolnjena pričakovanja računalnikov v šolah

Visoke naložbe v računalnike in računalniške tehnologije poučevanja v šolah ne izboljšajo učinkovitosti učencev, je po poročanju britanske medijske hiše BBC ugotovila študija Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V isti študiji po poročanju istega vira celo ugotavljajo, da pogosta uporaba računalnikov v šolah verjetneje prispeva celo k slabšanju rezultatov pri učencih.

V najučinkovitejših izobraževalnih sistemih so previdni glede tehnologije v učilnicah Direktor za izobraževanje pri OECD Andreas Schleicher je ob tem povedal, da je uporaba računalnikov in računalniških tehnologij v šolah "ustvarila preveč lažnega upanja", ter spomnil, da so v "izobraževalnih sistemih z najboljšimi rezultati, tako kot v vzhodni Aziji, zelo previdni glede uporabe tehnologije v učilnicah. Učenci, ki tablice in računalnike uporabljajo zelo pogosto, so nagnjeni k slabšim rezultatom v primerjavi s tistimi, ki jih uporabljajo zmerno."

Študija OECD je preučevala vpliv šolskih tehnologij na rezultate standardiziranih mednarodnih testov, ki jih izvajajo v več kot 70 državah sveta, merijo pa digitalna znanja in veščine. V tej študiji so med drugim zapisali, da v izobraževalnih sistemih, kjer so namenili veliko sredstev informacijski in komunikacijski tehnologiji, niso zaznali vidnih napredkov pri preizkusih znanja iz maternega jezika, matematike in naravoslovja.

Schleicher obenem opozarja na še eno, kot jo je imenoval, "žalostno ugotovitev": Ne le da tehnologija v učilnicah ne zmanjšuje družbenega in ekonomskega ločevanja med učenci, temveč ga morda celo povečuje. Prepričan je, da dostopnost informacij na internetu učencem omogoča preprosto kopiranje odgovorov in nalog, ne da bi se njihovi vsebini primerno in zadostno posvetili.

Ne opuščanje tehnologij, le iskanje učinkovitejših pristopov Med sedmimi državami, kjer so računalniki in internet stalnica učnega procesa v šolah, so v kar treh – Avstraliji, Novi Zelandiji in na Švedskem – ugotovili bistveno poslabšanje rezultatov pri preizkusih znanja iz maternega jezika, v še treh državah – Španiji, na Norveškem in Danskem – pa so zaznali stagnacijo teh rezultatov. Po drugi strani mesta, kot sta Šanghaj in Hongkong, ter države, kot sta Južna Koreja in Japonska, dosegajo najboljše rezultate na mednarodnih preizkusih znanja kljub zelo nizki uporabi interneta v šolah, so še opozorili v omenjeni študiji.

Toda Schleicher obenem odločno opozarja, da ugotovitve te študije nikakor ne dajejo pravice iskanja opravičila za zavračanje tehnologij v šolah. Poiskati je treba učinkovitejše načine, je poudaril, in izpostavil digitalne knjige kot le enega od primerov prednosti digitalnih tehnologij v šolah. Možnost hitrega in sprotnega posodabljanja digitalnih učbenikov je izjemna prednost v primerjavi z njihovimi tiskanimi predhodniki.

Ne nazadnje nikakor ne gre spregledati tega, da internet omogoča hiter dostop do izjemno širokega nabora informacij, kar je bilo še pred nekaj desetletji popolnoma nepredstavljivo. Očitno pa je, da tehnologij v šolah še ne znamo izkoriščati na učinkovit način, da bi dijaki in učenci lahko suvereno zakorakali v svet, poln izzivov, ki jih čaka – tudi takšnih, ki se bodo med njihovim odraščanjem še pojavili in si jih zdaj morda ne znamo še niti predstavljati.