Marca bosta v vesolje poletela prva slovenska satelita

Slovenski satelit Nemo HD bo eden prvih majhnih satelitov, ki bo omogočal zajemanje videoposnetkov visoke resolucije, njegov "sodržavljan", satelit TRISAT, pa vsebuje inovativno miniaturizirano strojno in programsko opremo, ki obeta močno zmanjšanje stroškov manjših vesoljskih misij. Ravno ta stroškovna učinkovitost je zelo zanimiva tudi drugim sodelujočim v evropskem vesoljskem programu.

Oba slovenska satelitska debitanta se bosta na svojo vesoljsko pot podala z naslednjo raketo vega, katere izstrelitev načrtujejo marca iz vesoljskega oporišča Evropske vesoljske agencije v Francoski Gvajani.

Nemo HD: nov pogled na Zemljo za nove aplikacije

Satelit Nemo HD bo omogočil pripravo aplikacij v kmetijstvu in gozdarstvu, zagotovil dodatne podatke v primeru naravnih nesreč ter ponujal podporo za integralno upravljanje virov in prilagajanje podnebnim spremembam, pojasnjujejo njegovi snovalci.

To bo dosegel z zajemanjem slik in videoposnetkov površja Zemlje v visoki ločljivosti, kar bodo potem združili z že pridobljenimi podatki v razmeroma majhni ločljivosti, ki izvirajo iz programa Copernicus (slovenske različice njihove spletne strani še ni) in so na voljo brezplačno.

Satelit Nemo HD je eden od prvih dveh slovenskih satelitov, ki bosta poletela v vesolje

TRISAT: za boljše razumevanje različnih naravnih dogodkov

Satelit TRISAT ima prav tako posebno nalogo: omogočiti pridobivanje informacij o vegetacijskih vzorcih ter zaznavanje požarov, vulkanskega prahu, višje ležečih oblakov in podobnega.

Informacije o višje ležečih oblakih so pomembne, ker zagotavljajo informacije o gibanju zraka v višjih zračnih plasteh, kar je pomembno za boljše razumevanje vremenskih in podnebnih pojavov.

Eden od gradnikov satelita TRISAT Foto: Univerza v Mariboru

Evropa zaostaja za ZDA, a je vedno bolj dejavna

Evropska unija, katere del je tudi Slovenija, je vedno bolj dejavna tudi na področju vesoljskih tehnologij. Evropska vesoljska agencija (ESA) je vse pomembnejša partnerica ameriške vesoljske agencije NASA kljub veliki razliki v njunih proračunih.

Poleg tega Evropska unija močno podpira projekta Galileo in EGNOS, ki naši celini omogoča neodvisnost od druge infrastrukture, in projekt Copernicus, ki postaja najuspešnejši program s področja opazovanja Zemlje.

S projektom Galileo želi Evropska vesoljska agencija zmanjšati evropsko infrastrukturno odvisnost pri satelitski navigaciji.

Cenejše tehnologije odprle vrata zasebnim pobudam

Slovenija se je v evropski vesoljski program vključila z razvojem dejavnosti, združenih pod  imenom Novo vesolje (New Space), so nam pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Gre za vključitev zasebne pobude na to področje, kar je postalo mogoče zahvaljujoč razvoju novih cenovno dostopnejših tehnologij manjših in cenejših satelitov, raket za večkratno uporabo in drugih.

Najbolj znan primer zasebne pobude v vesoljski tehnologiji je ameriško podjetje Space-X, vendar ima tudi Evropa več podjetij, ki razvijajo in izstreljujejo svoje satelite – med njimi sta nemški Planet in poljsko-finska družba Iceye.

Ameriški projekt Space-X je najbolj znan primer zasebne pobude v vesoljski tehnologiji.

Tudi Slovenija našla svoje mesto

V Sloveniji se je razvoj majhnih satelitov sprva začel v okviru univerz, pozneje pa so se vključila tudi visokotehnološka podjetja.

Mikrosatelit Nemo HD tako podpisuje Center odličnosti Vesolje SI, v okviru katerega deluje več slovenskih podjetij, tudi Duol in ELEP, nanosatelit TRISAT pa so razvili na Univerzi v Mariboru v sodelovanju s podjetjem Skylabs.

Eden od modulov slovenskega satelita TRISAT Foto: Univerza v Mariboru

Slovenija finančno podpira izstrelitev svojega večjega prvega satelita

Za projekt Centra odličnosti Vesolje SI so bila namenjena sredstva Evropske unije, a ker izstrelitev satelita Nemo HD ni bila zajeta v Center odločnosti, je slovenska vlada že leta 2018 odobrila finančno podporo za pokritje stroškov izstrelitve v višini 2,1 milijona evrov.

Financiranje izstrelitve satelita TRISAT je, tako kot ves njegov razvoj, v okviru projektov Evropske vesoljske agencije. Ker je masa satelita TRISAT veliko manjša od mase satelita Nemo HD, so tudi stroški njegove izstrelitve veliko nižji in znašajo okrog 300 tisoč evrov, so nam odgovorili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.