Kako varni smo pred zlorabami bančnih kartic?

Zelo neprijetno je presenečenje, če je vaša plačilna kartica na blagajni zavrnjena. Še huje je, če vam ob tem sporočijo, da je to zaradi preseženega zneska porabe, vi pa ste prepričani, da ta mesec s to kartico sploh niste nakupovali.

Sodelavca v redakciji je pred dnevi presenetil klic ob sedmih zjutraj. "Gospod, kje ste bili med drugo in peto uro danes zjutraj?" ga je vprašal glas na drugi strani telefona. Še na pol zaspan je odvrnil, da je bil doma, in vprašal, zakaj jih to zanima. "V tem času je bilo na vaši kartici opravljenih 51 knjižb, vse prek interneta," so mu pojasnili in ga obvestili, da imajo za take primere utečene postopke.

Sumljiva transakcija? Čim prej na banko! Kaj torej narediti, če ob pregledu prometa na svojih karticah opazite sumljivo transakcijo? Čim prej stopite v stik z izdajateljem kartice, največkrat je to vaša banka, in se prepričajte, da kartica ni bila zlorabljena.

Večina slovenskih bank ponuja tudi storitev obveščanja o transakcijah prek sporočil SMS, pojasnjujejo pri UniCredit Bank. To je pametna izbira predvsem za tiste, ki opravljate veliko transakcij ali svojega prometa ne pregledujete zelo pogosto. Če se odločite za to varovalko, morate biti pozorni na vsa sporočila, saj lahko tako najhitreje zaznate transakcije, ki jih niste opravili sami. V tem primeru nemudoma obvestite banko, ki bo kartico blokirala.

Banke velikokrat prve zaznajo zlorabe Kaj pa, če transakcije ne opazite? Dobra novica je, da ima veliko slovenskih bank razvite mehanizme spremljanja in nadzora porabe po karticah in tako odkrije nepravilnosti, še preden postanejo neobvladljive. Vsekakor prej, kot bi to večina uporabnikov zaznala sama, kljub vedno večji ponudbi varnostnih storitev bank, s katerimi imetnik kartice prejme obvestilo o bremenitvi v istem trenutku, kot ga je prejela tudi banka.

Pri banki Sberbank so nam pojasnili, da banke z različnimi mehanizmi dnevno spremljajo potencialno sumljive transakcije. Kadar jih zaznajo, prek telefona o tem obvestijo imetnika kartice in ga povprašajo o pristnosti transakcij, kot so to storili v primeru našega sodelavca. Če lastnik kartice transakcij ni opravil sam, banka kartico nemudoma blokira. Če je imetnik kartice dosegljiv, lahko torej na ta način učinkovito obvladujejo nadaljnje zlorabe, poudarjajo.

Banke imajo tudi črne liste, na katere so uvrščene tvegane države, so nam povedali pri Raiffeisen Banki. Z uvrstitvijo debetnih kartic na ta seznam učinkovito preprečujejo nepooblaščene dvige gotovine na bankomatih v teh državah, narejene s ponarejenimi karticami, podatke zanje pa nepridipravi največkrat pridobijo s skimmingom oziroma zlorabo kartičnih podatkov na bankomatu.

Čas reševanja reklamacije je odvisen od vrste zlorabe Ko banka ali lastnik kartice zaznata sumljivo transakcijo in banka blokira kartico, sledi reklamacijski postopek. Imetnik kartice mora v času, ki ga določa banka, oddati reklamacijski zahtevek, v katerem navede vse transakcije, ki jih ni opravil sam.

Čas reševanja reklamacij se razlikuje glede na vrsto zlorabe in težavnost primera, poudarjajo na Hypo Alpe-Adria-Bank. Lokalne zlorabe je praviloma lažje dokazati, v primeru mednarodnih transakcij pa so dokazni postopki običajno težavni, ker gre v večini primerov za spletne transakcije, ki jim je zelo težko slediti.

Pogosto sicer tudi imetniki kartic zaradi vsiljenega marketinga na spletnih straneh opravijo transakcije, ki jih niso želeli (na primer naročilo na kakšno aplikacijo ali glasbo), poudarjajo pri Raiffeisen Banki. Tudi takšne reklamacije so dolgotrajne, saj ponudnik razpolaga z verodostojnim naročilom imetnika kartice in je potrebno večkratno ponovno zavračanje. Praviloma gre tudi za večje število zaporednih transakcij v manjših zneskih, ki se vsak zase obravnava kot reklamacijski zahtevek.

Kako je s finančno odgovornostjo? V primeru neodobrene plačilne transakcije, ki je posledica ukradene, izgubljene ali zlorabljene kartice, krije imetnik kartice škodo do trenutka, ko je banki prijavil krajo, izgubo oziroma zlorabo kartice in sporočil vse potrebne podatke za blokiranje, so nam pojasnili na Novi Ljubljanski banki (NLB). Zakon o plačilnih storitvah in sistemih sicer določa, da uporabnik do trenutka prijave nosi škodo do največ 150 evrov, poudarjajo pri Abanki.

Za čas trajanja reklamacijskega postopka lahko sicer banka sprejme sklep, da bo sredstva stranki vrnila, ob tem pa se stranka zaveže, da v primeru neupravičene reklamacije banka ponovno bremeni račun stranke v višini zneska, za katerega je bila podana reklamacija, so nam povedali na Banki Koper. Podobno so sporočili tudi z Raiffeisen Banke, kjer prevzamejo finančno breme do konca reklamacijskega postopka, če lahko že med postopkom z gotovostjo ugotovijo, da so transakcije posledica zlorabe, ali gre za večje zneske, ki bi lahko ogrozili socialni položaj imetnika kartice, pojasnjujejo.

Če pa je nastala škoda posledica imetnikove prevare, naklepa ali hude malomarnosti, celotno škodo, nastalo pred blokiranjem kartice in po njej, krije imetnik kartice sam, so nam povedali na NLB.