Kaj bi se digitalni mediji morali naučiti od družbenih omrežij?

"Večina ljudi, mlajših od 45 let, zjutraj prve informacije in novice poišče prek spleta, starejši pa se bolj odločajo za televizijo," je prepričan raziskovalec na Reutersovem inštitutu za preučevanje novinarstva pri britanski univerzi v Oxfordu Nic Newman, ki je bil eden od predavateljev na dogodku Googlove pobude za digitalne novice (Digital News Initiative).

"Toda med tistimi, ki so izbrali splet, je vedno več tistih, ki gredo po novice na družbena omrežja in ne na digitalne medije," svari Newman, ki je tudi urednik letnega poročila o digitalnih medijih (Digital News Media), kjer preučujejo razmere v skoraj 30 državah, med katerimi sicer (še) ni Slovenije.

Zakaj se dogaja ta premik in kaj bi morali storiti digitalni mediji?

Tam, kjer ne zaupajo državi, ne zaupajo niti medijem!

Kot del odgovora na to vprašanje je Newman poudaril velike razlike med stopnjo zaupanja v (digitalne) medije v različnih državah. V urejenih državah, kot je Finska, je stopnja zaupanja trikrat višja kot tam, kjer državljani nimajo zaupanja v državo in posledično niti v neodvisnost medijev.

"V Evropi je ena od najnižjih stopenj zaupanja v medije v Grčiji, kjer so ljudje nasploh zelo razočarani v državo in kjer menijo, da centri moči preveč vplivajo na medije, ki tako niso samostojni in nepristranski.

Zakaj bralci ne zaupajo digitalnim medijem? Na Finskem jim najbolj, v Grčiji najmanj. Kje smo mi? @NicNewman #DNIZagreb pic.twitter.com/9G78kiGCae

— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) September 22, 2016

Pomena zaupanja ni mogoče preceniti

Prav zaupanje nasploh je glavni razlog, zakaj se ljudje za novice vedno bolj usmerjajo na družbene medije. "Vsak od nas bo prej verjel prijatelju ali kolegu, ki ga pozna, zato bo verjel tudi njegovi izbiri novic, ki jih objavlja na svojem profilu družbenega omrežja.

Komu bi vi prej zaupali – računalniku ali uredniku?

Danes priti do informacije ni več velika težava, bolj zahtevno pa je v poplavi raznih novic izluščiti tiste, ki so vsakemu bralcu pomembne in relevantne. Pri tem se izpostavlja resno opozorilo digitalnim medijem: večji je odstotek bralcev, ki bi izbiro novic, ki jih prejmejo, zaupali računalniškem algoritmu, ki preučuje zgodovino branja uporabnika, kot pa uredniški izbiri in politiki nekega medija.

Žalostno in zaskrbljujoče za medije: več bralcev bi izbiro novic zaupala računalniškem algoritmu kot urednikom! @NicNewman #DNIZagreb pic.twitter.com/831sh2MJuy

— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) September 22, 2016

Družbena omrežja niso več zgolj še en kanal za podajanje novic

Veliko digitalnih medijev je sicer že prepoznalo pomen in priložnost družbenih omrežij kot enega od kanalov za podajanje svojih vsebin, a to preprosto ni dovolj. Digitalni mediji bi se morali natančneje usmeriti v razloge, zakaj družbena omrežja postajajo vedno bolj pogosto prva izbira pri iskanju novic in informacij ter poskrbeti, da tudi sami neposredno ponudijo čim več tega, kar bralci želijo in pričakujejo.

Informacije želijo prejeti, ne iskati

Največ vprašanih je kot glavno prednost družbenih omrežij v vlogi vira informacij izpostavilo opozarjanje na pomembne vsebine. "Bralci želijo prejeti novico, ne te iskati, kajti v poplavi hitro nastajajočih in spreminjajočih se vsebin jo lahko hitro zgrešijo, če nanjo niso opozorjeni," pravi Newman.

Nekoč so dejali, da je vsebina kralj, danes pa vemo, da je za medije najpomembnejša usmeritev na uporabnika. #DNIZagreb @EeroKorhonen pic.twitter.com/PclpRxKtDc

— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) September 22, 2016

Google želi biti "medijski Uber"

Pri Googlu so prepričani, da imajo znanja in orodja, ki bodo uredništvom digitalnih medijev lahko pomagala pri pripravi še učinkovitejših vsebin in izčrpnejših zgodb, zato so ta orodja tistim, ki izpolnjujejo njihove pogoje, pripravljeni ponuditi brezplačno. Prav tako tudi orodja za objavo video vsebin, kjer založnikom obljubljajo nove priložnosti oglaševalskih prihodkov, teh se seveda nadejajo tudi sami.

Mediji se spreminjajo podobno kot tudi mnogi drugi načini poslovanja. Ponudniki, kot sta Booking.com in Airbnb, so med največjimi posredniki prenočišč, pa sami nimajo niti ene postelje, Uber je med največjimi posredniki taksi prevozov, pa nima niti enega svojega vozila – Google ne skriva svojih ambicij, da bi se sam podobno uveljavil (tudi) na medijskem področju in s tem še okrepil svoje dobičke.

Bralci hočejo spletne novice, a za njih ne bi plačevali! @NicNewman #DNIZagreb pic.twitter.com/Eq2AonRzMb

— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) September 22, 2016

Zaveznik? Tekmec? Oboje?

Digitalni mediji pa se spoprijemajo z mnogimi vprašanji: ali je Google torej njihov prijatelj in pomočnik, kar nedvomno je, ali nekdo, ki jim bo ugrabil kos pogače, ki bi ga lahko obdržali zase – seveda, če bi imeli znanje, infrastrukturo in druge ustrezne pogoje. V teh časih je treba razmišljati hitro in ustvarjalno – kdor temu ne bo kos, pa ga bo hitro prihajajoča prihodnost neizprosno poteptala.