Je prihodnost gledanja televizije ukrivljena?

Industrije proizvajalcev televizij se je lotila ukrivljena vnema – na nedavnem sejmu zabavne elektronike CES med razstavljenimi novimi modeli skoraj ni bilo takega z ravnim zaslonom. Phillips, Samsung, LG, Sony in preostala velika imena industrije kot glavni argument za konveksnost prikazane slike navajajo večje vidno polje, ki gledalcu omogoča, da se v dogajanje na zaslonu zatopi bolj intenzivno, podobno kot v kinodvorani. Gre res za prihodnost gledanja televizije ali le marketinški trik, ki se bo izpel v nekaj letih?

Za domačo "cinematično" izkušnjo bi se morali zaslona dotikati z nosom Kot smo že omenili, ukrivljeni TV-zasloni zaradi domnevno večjega vidnega polja po zagotovilih predstavnikov industrije uporabniku v prvi vrsti omogočajo kinodvoransko izkušnjo v zavetju doma. Da bi se lahko v dnevni sobi resnično približali podobnemu razmerju med vidnim poljem in gledalcem, bi morali bodisi sedeti zelo blizu zaslona bodisi imeti gigantski televizor. Glede na podatke ameriške organizacije THX, ki piše standarde na področju predvajanja avdiovizualnih vsebin, je za domačo reprodukcijo filmske predstave v kinodvorani nujen vsaj (ukrivljen) zaslon z diagonalo 80 palcev (203 centimetre), idealna oddaljenost gledalca od TV pa ne presega treh metrov.

Za povprečnega potrošnika to ni ne zdravo, ne praktično in ne poceni. Večina si namreč ne želi niti ravnih 80- in večpalčnih TV-zaslonov, kaj šele njihovih upognjenih alternativ. Te namreč zasedejo občutno več prostora, ukrivljeni modeli pa so za nameček salamensko dragi, saj praviloma stanejo skoraj dvakrat več od podobno zmogljivih ravnih sodobnikov. Več slabosti kot prednosti? Ob zelo visokih cenah, ki so posledica dražje proizvodnje, ter dejstvu, da je največje in najdražje ukrivljene TV-zaslone s 110-palčnimi diagonalami zelo težko oziroma kar nemogoče kupiti (ne le zato, ker stanejo toliko kot dobro opremljen mercedes S, temveč tudi zato, ker je proizvodnja zelo omejena), ima nova tehnologija še nekaj drugih pomanjkljivosti.

Da lahko dogajanje na zaslonu vidi v celoti, mora gledalec sedeti neposredno pred ukrivljenim televizorjem. Tisti, ki sliko gledajo od strani, bodo opazili nenaravno spreminjanje njene oblike, delno pa jo bodo zakrivali proti geometrijskemu središču zaslona obrnjeni robovi. Ko se pred televizijo zbere večja družba, to pomeni boj za najboljša sedišča.

Če v prostoru z ukrivljenim TV-zaslonom gori luč ali skozi okno nanj padajo sončni žarki, se svetloba odbija pod drugačnim kotom kot pri ravnih televizijah. Pri tem se lahko zaradi ukrivljenosti pojavi več odsevov, ki motijo gledanje televizije.

Ukrivljeni televizorji prav tako niso dobri kandidati za pritrditev na steno. Ne le, da je ta zaradi drugačnega težišča malce težavnejša – to, da se robovi ne dotikajo stene, temveč iz nje štrlijo, bo morda zmotilo marsikoga. Ob pogledu na takšen prizor se namreč spomnimo, zakaj smo sploh izumljali ploščate, ravne TV-zaslone.

Tehnologija zaradi tehnologije Številni strokovnjaki in tudi uporabniki menijo, da industrija ukrivljene televizorje razvija in prodaja le zato, ker je to mogoče. O tem je med drugim marsikoga prepričal malce za lase privlečen argument Samsungovih mož, ki so številne "upognjence" prejšnji teden razkazovali na sejmu zabavne elektronike CES v Las Vegasu: "Pogled na ukrivljene predmete nas sprošča in sproža občutek zadovoljstva." "Gre za novost, ki je pred nekaj leti še nismo znali proizvajati, z napredkom tehnologije pa so na ukrivljeni vlak skočili vsi. Ne zato, ker bi bilo posebej praktično, temveč zato, ker pač lahko," pa so zapisali na portalu HowToGeek.