Ponedeljek, 4. 2. 2019, 4.00
5 let, 10 mesecev
Pred petnajstimi leti je bil nihče. Danes ima pod sabo tretjino sveta.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,28
4
Slavna fotografija 19-letnega Marka Zuckerberga v njegovi študentski sobi na univerzi Harvard leta 2003. Velik del Facebooka oziroma na začetku TheFacebooka je nastal prav na računalniku s fotografije.
Facebook je spisal zgodbo o uspehu, o kateri sanja marsikateri mladostnik: iz projekta študenta, ki je bil dober z računalniki, se je razvila stvar, ki je presegla okvire tehnološkega sveta in korenito vplivala na nadaljnji razvoj sodobne družbe, študent pa je nesramno obogatel. Facebook je prav to: do danes je za skoraj 2,5 milijarde oziroma malo manj kot tretjino Zemljanov spremenil in poenotil način komunikacije ter se izkazal za močno orodje politikov in orožje goljufov. Njegov ustanovitelj Mark Zuckerberg je medtem postal sedmi najbogatejši človek na svetu. Ker Facebook danes praznuje svoj 15. rojstni dan, smo se ob tej priložnosti sprehodili skozi najpomembnejše prelomnice njegovega poldrugega desetletja obstoja.
Logotip, ki ga danes pozna tako rekoč vsak uporabnik interneta. V Sloveniji ima uporabniški račun na Facebooku skoraj polovica vseh prebivalcev.
Oktober 2003: Mark Zuckerberg postavi spletni portal FaceMash, na katerem so lahko študenti univerze Harvard primerjali fotografije študentk in ocenjevali, katera je privlačnejša. FaceMash ni zdržal dolgo, je bil pa pomemben zato, ker gre za duhovnega prednika Facebooka.
4. februar 2004: Zuckerberg zažene prvo različico družbenega omrežja, ki ga danes poznamo kot Facebook. Imenuje se TheFacebook, namenjen pa je izključno študentom Harvarda.
Od leve proti desni: Dustin Moskowitz, Chris Hughes in Mark Zuckerberg
Zuckerberg družbenega omrežja ni naredil čisto sam, temveč so mu pri tem pomagali njegovi harvardski prijatelji in sošolci Eduardo Saverin, Dustin Moskowitz, Chris Hughes in Andrew McCollum.
Zuckerberg je tik pred zagonom Facebooka skupaj s tremi drugimi študenti na Harvardu, dvojčkoma Cameronom in Tylerjem Winklevoss ter Divyo Narendro, sicer načrtoval drugo družbeno omrežje. Imenovalo bi se HarvardConnection.com.
10. februar 2004: Cameron in Tyler Winklevoss Marka Zuckerberga obtožita, da jima je ukradel idejo za družbeno omrežje za harvardske študente in ju s tem, ko ga je v drugačni obliki postavil sam, ogoljufal. To je prvi zametek kasnejše dolgotrajne pravne bitke, ki se je končala šele leta 2008.
Mladi Mark Zuckerberg v eni prvih Facebookovih pisarn v Silicijevi dolini.
Poletje 2004: Facebook pritegne prvega zunanjega vlagatelja, soustanovitelja plačilnega servisa PayPal Petra Thiela, ki v družbeno omrežje vloži pol milijona dolarjev lastnega denarja. Zuckerberg ustanovi tudi podjetje Facebook, katerega prvi direktor postane kontroverzni računalničar Sean Parker.
December 2004: Facebook doseže milijon registriranih uporabnikov.
Levo prijavna stran za TheFacebook leta 2004, desno današnja prijavna stran za Facebook.
Avgust 2005: Zuckerberg kupi internetno domeno facebook.com in nanjo preseli Facebook, ki je danes tretja najpogosteje obiskana spletna stran (za Googlom in YouTubom).
September 2006: Facebooku se lahko pridruži vsak, ne več le študenti izbranih univerz. Facebook tudi vpelje tako imenovano časovnico, ki predstavlja jedro družbenega omrežja in na kateri lahko uporabniki spremljajo, kaj počnejo njihovi prijatelji.
6. september 2006: zgodnja ekipa Facebooka s fotografijo ovekoveči trenutek, ko so zagnali časovnico.
Januar 2007: Do Facebooka je prvič mogoče dostopati tudi na mobilnih telefonih.
April 2008: Facebook po številu aktivnih uporabnikov prehiti MySpace, takrat svojega največjega tekmeca, in postane najbolj obiskano družbeno omrežje. To je tudi čas, ko se začnejo Facebooku množično pridruževati številni Slovenci.
Preberite, kaj je povzročilo zaton MySpacea in kaj danes počne njegov slavni ustanovitelj:
2008: Mark Zuckerberg glede na ocenjeno vrednost Facebooka in svoj lastniški delež v podjetju pri samo 23 letih postane milijarder.
Danes 34-letni Mark Zuckerberg je glede na podatke poslovnega medija Forbes trenutno sedmi najbogatejši človek na svetu. Vrednost njegovega premoženja, ki je skoraj v celoti vezana na njegov lastniški delež v Facebooku, znaša 61,7 milijarde dolarjev oziroma skoraj 54 milijard evrov.
Februar 2009: Na Facebooku je prvič mogoče všečkati objave drugih uporabnikov.
Oktober 2010: Izide zelo uspešen film Socialno omrežje (The Social Network), ki pripoveduje zgodbo o tem, kako je nastal Facebook. Film je nominiran za osem oskarjev in prejme tri. Mark Zuckerberg film medtem kritizira, ker ga ni prikazal v najboljši luči.
Slaven prizor iz filma Socialno omrežje, ki prikazuje soočenje Marka Zuckerberga in Eduarda Saverina, soustanovitelja Facebooka, čigar lastniški delež v podjetju je Zuckerberg konkretno zmanjšal z izdajo novih delnic:
Avgust 2011: Facebook izda mobilno aplikacijo Messenger, ki sčasoma postane ena najbolj uporabljanih platform za klepetanje prek spleta.
April 2012: Facebook za okroglo milijardo dolarjev kupi aplikacijo Instagram. Ta ima danes več kot eno milijardo uporabnikov.
Maj 2012: Facebook vstopi na newyorško borzo in podre rekord. Toliko kot Facebook ni bil na prvi dan namreč vreden še noben novinec na borzi.
18. maj 2012: Mark Zuckerberg s sedeža podjetja Facebook v Kaliforniji pozdravi New York oziroma natančneje newyorško borzo.
Oktober 2012: Facebook preseže magično mejo ene milijarde uporabnikov.
November 2013: Mark Zuckerberg ustanovitelju družbenega omrežja Snapchat Evanu Spieglu za prevzem ponudi tri milijarde dolarjev, a ga takrat 23-letni Spiegel zavrne.
Oktober 2014: Facebook izvede največji prevzem v zgodovini podjetja in za 19 milijard dolarjev kupi aplikacijo za sporočanje WhatsApp, z 1,5 milijarde uporabnikov danes najbolj priljubljeno na svetu.
Preberite izjemno zgodbo o uspehu ustanovitelja WhatsAppa:
Poletje 2015: Facebook uvede nekaj korenitih sprememb, kar zadeva algoritem za prikazovanje vsebin na časovnici oziroma na prvi strani družbenega omrežja. Bolj dosledno začne spremljati, koliko časa uporabnik spremlja, komentira in všečka določene vrste vsebin ter mu posledično pokaže več podobnih, obenem pa uporabniku ponudi tudi nekaj svobode pri odločanju, katerih vsebin noče več videti.
Stranski učinek prenovljenega algoritma za prikazovanje vsebin je, da se ogromno uporabnikov zapre v mehurček, v katerem vidijo samo tiste vsebine, ki se skladajo z njihovimi življenjskimi nazori. To ima kasneje velike posledice na področju politike, delno pa povzroči tudi problematiko lažnih novic.
Poletje 2015: Facebook prvič uvede možnost oddajanja slike v živo prek kamere na mobilnem telefonu. Vsem uporabnikom je ta funkcija na voljo februarja 2016.
Oktober 2016: Facebook se poda na področje malih oglasov in sprva za omejen krog uporabnikov zažene storitev Marketplace. Danes jo intenzivno uporabljajo tudi številni Slovenci.
December 2016: Po tem, ko se pojavijo obtožbe, da so številne lažne novice močno vplivale na izid predsedniških volitev v ZDA, Facebook prvič napove vojno širjenju lažnih novic prek družbenega omrežja.
Majica z napisom Fix Fakebook, s katero so protestniki novembra lani direktorja družbenega omrežja Marka Zuckerberga pozivali, naj vendarle že enkrat poskrbi za problematiko lažnih novic.
Da je družbeno omrežje spletna platforma številka ena za širjenje lažnih novic, je pravzaprav le vrh ledene gore vseh stvari, ki so jih kritiki Facebooku očitali v petnajstih letih obstoja. Med drugim ga obtožujejo tudi:
- povzročanja psiholoških stranskih učinkov in duševnih travm ter celo motenj, kot so stres, zavist, narcisizem, tudi odvisnost in depresija,
- čezmernega zbiranja podatkov o uporabnikih in preveč invazivnega poseganja v njihovo zasebnost za namen oglaševanja,
- kršenja avtorskih pravic, ker nekateri uporabniki na Facebook kot svoje delijo vsebine z drugih platform,
- premalo učinkovitega moderiranja in odstranjevanja vsebin, ki podpihujejo nasilje ali širijo sovražni govor, po drugi strani pa tudi čezmerne cenzure vsebin,
- sodelovanja s svetovnimi vladami,
- preslabe odzivnosti tehnične pomoči uporabnikom,
- preveč preprostega izdajanja uporabnikov za nekoga drugega in posledične kraje osebnih podatkov ter celo identitet uporabnikov. Kliknite tukaj in preverite, koliko prevar, katerih cilja sta kraja podatkov ali širjenje propagande, kroži samo po slovenskem delu Facebooka.
Junij 2017: Facebook preseže magično mejo dveh milijard uporabnikov. Za prvo milijardo je potreboval šest let (če odštejemo dve leti, ko je bil na voljo samo študentom), za drugo pa pet let.
Januar 2018: Facebook v boju proti prevaram prepove kakršnokoli oglaševanje kriptovalut.
Marec 2018: Zgodi se prelomni škandal Cambridge Analytica.
Kaj je bil škandal Cambridge Analytica in zakaj je bil pomemben?
Ruski raziskovalec Aleksandr Kogan je pred leti profiliral 270 tisoč uporabnikov Facebooka, ki so bili za deljenje svojih podatkov večinoma tudi plačani. Kogan je raziskavo opravil prek aplikacije, ki jo je razvil posebej za uporabo na Facebooku.
Uporabniki, ki so sodelovali v njegovi raziskavi, so aplikaciji nevede podelili dovoljenje, da lahko dostopa tudi do podatkov o njihovih prijateljih. Koganova raziskava je zato namesto dobrega četrt milijona ljudi zajela 50 milijonov ljudi. Delno krivdo za to je nosil Facebook, ker je razvijalcem aplikacij takrat, ko je to počel Kogan, še omogočal več svobode pri pridobivanju dovoljenj za dostop do podatkov o uporabnikih.
Kogan oziroma družba Global Science Research, ki je izvedla študijo, je te podatke nato prodala britanskemu podjetju Cambridge Analytica, ki je s pomočjo podatkov zgradilo profile (večinoma ameriških) volivcev.
Videoposnetek nekdanjega direktorja Cambridge Analytice je nato dokazal, da so v podjetju večkrat poskusili manipulirati z javnim mnenjem in tudi vplivati na rezultate volitev v več državah.
Alexander Nix, nekdanji prvi mož Cambridge Analytice, potencialni stranki razlaga, kako lahko manipulira z javnim mnenjem. "Nihče ne bo nikoli izvedel, da smo vpleteni v volitve. Naredimo lahko lažne osebne izkaznice, lažne spletne strani. Lahko se pretvarjamo, da smo študenti, ki delajo raziskavo za seminarsko nalogo, lahko smo turisti. S tem imamo veliko izkušenj," se je hvalil Nix.
Razkritje dejavnosti podjetja Cambridge Analytica je bilo pomembno zato, ker so se številni uporabniki Facebooka po tem, ko so o zgodbi poročali tako rekoč vsi svetovni mediji, začeli bolj zavedati, koliko svojih osebnih podatkov v resnici delijo z družbenimi omrežji in kakšne so lahko posledice, če jih nekdo zlorabi.
April 2018: Mark Zuckerberg se mora zaradi pomislekov javnosti o zasebnosti podatkov na Facebooku zagovarjati pred kongresom ZDA. Maja zaradi iste problematike Zuckerberg obišče tudi Evropski parlament.
Preostanek leta 2018: Težave Facebooka se kopičijo. Zgodi se še nekaj incidentov, povezanih z zasebnostjo in varnostjo podatkov uporabnikov ter manipulacijo javnega mnenja in vsebin. Poleti tržna kapitalizacija Facebooka v enem dnevu pade za kar sto milijard dolarjev, kar je rekord.
Kaj se je od Cambridge Analytice lani še zgodilo in dogajalo pri Facebooku:
Januar 2019: Številke pokažejo, da je Facebookovo katastrofalno leto 2018 že pozabljeno. V zadnjem trimesečju 2018 so namreč ustvarili največji četrtletni dobiček v zgodovini in število dnevno aktivnih uporabnikov dodatno povečali na več kot 1,5 milijarde. Vseh uporabnikov Facebooka je danes že več kot 2,3 milijarde.
Preberite tudi:
4