Vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo Kanglerja (video)

Vrhovno sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo absolutno bistveno kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena zakona o kazenskem postopku, prav tako pa se je pri odločanju pojavil precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.

Celotno odločitev vrhovnega sodišča si lahko preberete TUKAJ.

Vrhovno sodišče meni, da niso bili podani zakonski znaki kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, za kar je bil Kangler obsojen, zato je vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je treba kaznivo dejanje pravno opredeliti le kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja.

Prisluhi se ne bodo smeli več uporabiti O dovoljenosti pridobljenih prisluhov sodišče ni odločalo, ker se za to kaznivo dejanje prisluhi v ponovljenem postopku ne bodo mogli več uporabiti. "Zakon določa, v katerih zadevah se smejo uporabljati izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov, vključno s prisluškovanjem. Ker je sodišče napačno pravno opredelilo očitke, ki sta jih tožilec in sodišče naslavljala na Kanglerja, se posledično to ne bo smelo uporabiti. Ker se ne bo smelo uporabiti, vrhovno sodišče šteje za nesmiselno, da presoja o tem, ali se sme ali se ne sme, ker se ne sme," je pojasnil odvetnik Bošnjak.

V ponovljenem postopku se ne bodo mogli uporabiti prisluhi, ki so dokazovali Kanglerjev vpliv na zaposlene v občini ter dejstvo, da je bil seznanjen z vsebino posameznih pomembnih in potencialno spornih odločitev tudi v primeru, ko dokumentov ni sam podpisal, je povedal vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru Drago Šketa.

Glede domnevno nezakonitega zasega listin je vrhovno sodišče odločilo, da listine, ki so bile zasežene v predkazenskem postopku, niso nedovoljen dokaz.

Potrebna bolj poglobljena oredelitev do zagovora obsojenca Po navedbah vrhovnega sodišča bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo podrobneje in prepričljivo pojasniti razloge za svoje dokazne sklepe in se na podlagi teh sklepov bolj poglobljeno opredeliti do zagovora obsojenca, da ni vedel, da Karin Ježovita ne izpolnjuje predpisanih pogojev za dodelitev službenega stanovanja v najem, ter o zadevi ponovno odločiti.

"Odločitev vrhovnega sodišča o vrnitvi zadeve v ponovno sojenje za tožilstvo pomeni, da delo, ki ga tožilstvu nalaga zakon, še ni končano," je odločitev komentiral Šketa. "Razloge, ki so vodili sodišče v odločitev o nujnosti ponovnega sojenja, bo treba podrobneje preučiti. Zakon pa določa, da mora sodišče v ponovnem sojenju opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je vrhovno sodišče v svoji odločbi opozorilo. Skladno s tem bo tožilstvo tudi v ponovljenem postopku obtožbo zastopalo strokovno in skladno s svojimi zakonskimi dolžnostmi," je dodal.

Višje sodišče pritožbo zavrnilo Okrajno sodišče v Mariboru je Kanglerja maja 2013 obsodilo na sedem mesecev zapora. Sodišče je presodilo, da je zlorabil svoj položaj in posredoval pri dodelitvi občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita, ki ga je prejela kot članica sveta invalidov, posvetovalnega telesa župana, kamor pa je bila imenovana šele dan po objavi razpisa za dodelitev treh stanovanj. Ježovita je bila obsojena na pet mesecev pogojne zaporne kazni s poskusno dobo enega leta in pet tisoč evrov denarne kazni. Zoper direktorico stanovanjskega sklada Tanjo Vindiš Furman so bile obtožbe umaknjene.

Na sodbo se je Kangler pritožil, a mu ni uspelo. Višje sodišče je konec februarja letos zavrnilo njegovo pritožbo.