Vojka Ravbar iz SKB: Ne vem, kako so policisti prišli do višine škode v SKB

Prva je na oder za priče stopila namestnica glavnega izvršnega direktorja v banki SKB Vojka Ravbar, ki je bila med ropom v trezorju banke SKB v noči na prvi november 2005 na položaju generalne sekretarke banke. Kot je znano, ima oškodovanec v sodnem postopku pravico do uveljavitve premoženjskopravnega zahtevka, a si je Ravbarjeva pridržala pravico, da odločitev banke sporoči do konca kazenskega postopka.

Škoda 32 ali slabih 17 milijonov evrov? "Trenutno smo škodo ocenili na 16,8 milijona evrov, kar izhaja iz višine odškodnin najemnikom sefov. Rešili smo namreč 99 odstotkov zahtevkov, ko so najemniki lahko dokazali svoje zahtevke, odstotek teh zahtevkov pa se rešuje prek sodišča in odločitve še niso znane," je pojasnila priča.

Na vprašanje, kako je policija ocenila škodo, ki je nastala banki, – policisti so škodo ocenili na 32 milijonov evrov, – je odgovorila, da v banki niso izplačevali tistega, kar je stranka od policije dobila nazaj. "Stranke so bile namreč pozvane na policijo, ki je na ogled postavila predmete, ki jih roparji niso odnesli. Če so predmete prepoznale, so jih dobile nazaj, mi pa smo to, kar je stranka dobila nazaj, odšteli od zahtevka," je navajala priča, ki je poudarila, da je bilo za banko najpomembneje, da čim prej poplača oškodovane komitente.

SKB izplačala 99 odstotkov odškodnin Povzročena je bila tudi materialna škoda, saj so roparji kar sedem ur neovirano z varilnimi aparati praznili sefe. Ta škoda je bila ocenjena na 50 tisoč evrov, v dopisu sodišču pa so z SKB zapisali tudi, da je bil predračun, če bi hoteli popraviti uničene sefe, ocenjen na 350 tisoč evrov. "Vendar pa smo ta projekt zamrznili, ker se je spreminjala zakonodaja," je pojasnila Ravbarjeva in dodala, da so od vseh treh zavarovalnic, Triglava, Generalija in Zavarovalnice Maribor, dobili povrnjena prav vsa sredstva, ki so jih morali vrniti oškodovancem, razen za tistih nekaj, glede katerih čakajo sodne odločbe.

Pojasnila je tudi stališča banke, da je bilo varovanje sefov za tisti čas in po tistih zakonih ustrezno oziroma da sta bila dva varnostnika iz družbe PCA povsem dovolj: "Tudi naš regulator, Banka Slovenije, ni ukrepal v meri, da bi bilo z varovanjem kaj narobe. Konec novembra, torej tri tedne po ropu, se je spremenil zakon v smislu, da so varnostniki potrebovali licence." Dveh za danes vabljenih prič niso mogli izslediti niti sodni vročevalci, senat pa je nadaljeval predstavitev listinskih dokazov oziroma ogled fotografij s kraja dogodka.

Naj spomnimo, da se je spektakularni rop zgodil v noči na 1. november 2005, ko so roparji, oboroženi tudi s puškami, vdrli v bančne prostore in se z varilnimi aparati spravili nad zaklenjene sefe. Po oceni policije so povzročili za okoli 32 milijonov evrov škode. Policijska preiskava je trajala nekaj let, preden so prijeli Dejana Vidmarja, ki naj bi bil v rop vpleten neposredno, medtem ko je bil Sašo Nose kot varnostnik tistega večera v službi.

Dvojico so prijeli marca 2012, sojenje pa se je začelo januarja lani. Sodelovali naj bi še trije storilci, enega policija išče, dva pa sta neznana.