Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
10. 9. 2015,
12.47

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Patria

Četrtek, 10. 9. 2015, 12.47

8 let

Tudi sojenje Borisu Popoviču po poteh Patrie

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Koprsko okrajno sodišče je zaradi absolutnega zastaranja zavrglo obtožni predlog zoper koprskega župana Borisa Popoviča zaradi domnevne ponareditve poslovnih listin v primeru Kapučini.

Dejanja, zaradi katerih se je na zatožni klopi znašel Boris Popovič, so se zgodila, preden je postal župan, in sicer ko je bil še gostinec z lokali Snack bar in Carpaccio pub, razkriva časnik Delo.

Na koprskem okrožnem sodišču so ga septembra 2010 zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, davčne zatajitve in ponareditve poslovnih listin obsodili na 22 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let, leto pozneje pa ga je višje sodišče pravnomočno oprostilo zlorabe položaja in mu za preostalo znižalo kazen na osem mesecev pogojno in eno leto preizkusne dobe.

Z odločitvijo se je strinjalo vrhovno sodišče, njegov zagovornik pa je vložil ustavno pritožbo. Popovičeva obramba je namreč med sojenjem zahtevala, da sodišče ekonomistu Radu Pezdirju dovoli strokovno ovreči obtožbe o davčnih utajah, vendar sodišče te strokovne pomoči ni dovolilo.

Ustavni sodniki sodbo razveljavili Ustavni sodniki so postopek razveljavili in zadevo vrnili v ponovno obravnavo. A tokrat brez nekaterih očitkov. Kot piše Delo, so namreč na tožilstvu ugotovili, da davčna utaja 11.700 evrov, ki so jo očitali Popoviču, po spremenjenem kazenskem zakoniku ni več kaznivo dejanje, temveč zgolj prekršek, ki pa je že zdavnaj zastaral.

Sodišče je zato za ta del postopek ustavilo, spis z očitki glede ponarejanja poslovnih listin pa odstopilo okrajnemu sodišču, ki je glede na zagroženo kazen pristojno za razsojo.

Aprila je obramba na predobravnavnem naroku predlagala izločitev razpravljajoče sodnice Melite Černe (čemur je predsednica sodišča ugodila), sodnik Srečko Ritonja, ki je zadevo dobil v obravnavo, pa je med preizkusom obtožnega predloga ugotovil, da je kazenski pregon za edino preostalo kaznivo dejanje zastaral, zato je postopek ustavil.

Absolutni zastaralni rok potekel leta 2012 Za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin, ki ga je tožilstvo očitalo Popoviču in ki naj bi bilo storjeno 29. marca 2002, velja desetletni absolutni zastaralni rok, kar pomeni, da je pregon zastaral že 29. marca 2012.

Novela kazenskega zakonika iz leta 2008 (KZ-1) je sicer v 91. členu uvedla novost, da je zastaralni rok, če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, v novem postopku dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe, kar bi pomenilo, da bi kazenski pregon zoper Popoviča absolutno zastaral šele 27. novembra 2016. Toda po mnenju sodnika Ritonje uporaba te določbe v konkretnem primeru ne pride v poštev.

Ker mora sodišče vedno uporabiti za obdolženca milejši zakon, je treba uporabiti določbo starega kazenskega zakonika. Zoper to odločitev se lahko tožilstvo pritoži.

Ne spreglejte