Sodnik Škoberne obsojen na pet let in pol zapora

Škoberne je tako postal prvi sodnik, ki je bil spoznan za krivega. Podkupnino bo moral vrniti. Sodba še ni pravnomočna.

Celjski sodnik je očitano zanikal, vsa dejanja pa naj bi storil kot zasebnik. Tožilstvo je Škobernetu očitalo, da je kot sodnik v zameno za podkupnino odpravil pripor in mednarodno tiralico za Esada Čehajića, osumljenca kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in goljufij. Škoberne, Esad Ramić in Marjan Salobir naj bi od Čehajića prejeli devet tisoč evrov, nato pa zahtevali še 50 tisoč. Čehajić se je temu uprl in vse tri prijavil, policisti pa so nato izvedli navidezno predajo podkupnine.

Ramić in Salobir priznala Tožilka je v svoji končni besedi ocenila, da je sodniku kaznivo dejanje nedvomno dokazano, da je v zameno za odpravo tiralice Čehajiću prek Ramića in Salobirja prejel podkupnino. Tako Ramić kot Salobir sta dejanje po skoraj letu dni sodnih obravnav priznala, tožilstvo pa je zanju predlagalo pogojno obsodbo in denarno kazen.

Škoberne je sicer sodnico na zadnji obravnavi obvestil, da je na sodni svet RS podal predlog za njeno razrešitev s sodniške funkcije, prepričan, da je s tem, ko je zavrnila njegov predlog za zaslišanje dodatnih prič, kršila njegovo pravico do obrambe. Predlagal je tudi njeno izločitev iz postopka, a je sodnica njegovo zahtevo zavrnila.

Osem let zapora in denarna kazen Tožilka Blanka Žgajnar je ocenila, da je suspendiranemu celjskemu sodniku dokazano, da je sestavil nekatere vloge za odpravo pripora, o katerih je nato kot predsednik zunajobravnavnega senata skupaj s še dvema sodnikoma odločal.

Po njeni oceni ni verjetno, da je šlo pri denarju, ki naj bi ga dobil iz podkupnine, za vrnitev dolga. Njegovo ravnanje je ocenila kot skrajno zavrženo dejanje, ki ga je storil kot "funkcionar, ki mu je država v roke položila zaupanje, da bo svoje delo opravljal pošteno", in zanj predlagala najvišjo zagroženo kazen, osem let zapora, 50 tisoč evrov kazni in odvzem podkupnine.

V primeru pravnomočne obsodbe ne bo mogel biti nikoli več sodnik Če bo obsodilna sodba zoper Škoberneta postala pravnomočna, ga bo DZ razrešil s funkcije sodnika, na sodniško funkcijo pa ne bo mogel več kandidirati, je povedala predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek. Njegove sodniške odločitve pred izrekom suspenza pa niso pod vprašajem, je dejala. Roblekova sicer poudarja, da sodba, s katero je sodišče Škoberneta spoznalo za krivega in mu dosodilo pet let in pol zaporne kazni, še ni pravnomočna. Sodba po njenih besedah pomeni, da je sistem sposoben prepoznati dejanja in storilce in jih tudi ustrezno procesirati in sankcionirati.

Po njenih besedah ni dvoma, da dejanja, ki se očitajo sodniku, krnijo ugled sodniške službe, zato je po njenih besedah v interesu sodnikov, da se čim prej ugotovi, ali je Škoberne očitana "kazniva dejanja, ki bi morala sodnikom biti tuja, res storil".

Če bo sodba postala pravnomočna, bo moralo sodišče po besedah Roblekove sodbo poslati Sodnemu svetu RS, ki je dolžan o tem brez odlašanja obvestiti državni zbor, ki sodnika razreši.

Škoberne je po besedah Roblekove član društva, ki ga vodi. Če bo obsodilna sodba postala pravnomočna, ga društvo lahko izključi, sicer pa članstvo v njem preneha tudi s prenehanjem sodniške funkcije, pojasnjuje Roblekova.

Vrhovno sodišče poudarja, da je delo sodnikov vseskozi spremljano Vrhovno sodišče RS je ob sodbi ocenilo, da kakšni dodatni ukrepi, ki bi preprečili primere, kot je Škobernetov, niso potrebni. Navajajo tudi, da sodnikovo delo med opravljanjem funkcije nenehno spremljajo skozi izdelavo ocen sodniške službe in službeni nadzor. Na vrhovnem sodišču glede morebitnih dodatnih ukrepov za odkrivanje skorumpiranih sodnikov tako ocenjujejo, da so zdajšnji ukrepi zadostni.

Kot poudarjajo, mora poleg drugih ukrepov sodnik že za samo izvolitev izpolnjevati kriterije osebnostne primernosti za opravljanje funkcije. Osebnostno neprimerna za opravljanje sodniške funkcije je oseba, za katero je mogoče na podlagi njenega dotedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da sodniške funkcije ne bo opravljala strokovno, pošteno ali vestno ali da kot sodnik ne bo varovala sodniškega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja, pojasnjujejo. Prav tako za sodnika ni osebnostno primerna oseba, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razrešitev sodnika, poudarjajo.

Vrhovno sodišče: Delo Škoberneta je že bilo predmet preverjanja celjskega višjega sodišča Na vprašanje, ali namerava vrhovno sodišče za nazaj revidirati Škobernetove odločitve, na sodišču pojasnjujejo, da je bilo njegovo delo že predmet preverjanja celjskega višjega sodišča. Iz poročila o nadzoru, objavljenega aprila 2011, je sicer razvidno, "da nadzor v pretežnem delu zadev ni pokazal odstopanj od predpisanega materialnega in procesnega vodstva".

V zvezi z eno pregledano zadevo so podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo, v zvezi s posamičnimi kršitvami zakona o sodniški službi pa so pri disciplinskem tožilcu vložili pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Pristojnemu personalnem svetu so podali tudi predlog za izdelavo izredne ocene sodniške službe, je razvidno iz poročila.

Sicer pa lahko stranke zoper kazenske postopke, v katerih je odločal Škoberne, pod pogoji in v rokih, ki so določeni v veljavni zakonodaji, po navedbah vrhovnega sodišča vložijo redna in izredna pravna sredstva, vendar na enak način, kot to velja za ostale postopke, vodene pred drugimi sodniki.