Milica Makoter nad državo z odškodninskim zahtevkom

Decembra 2000 je Milica Makoter čez noč postala v javnosti bržčas najbolj znana slovenska podjetnica. Ne zaradi vodenja podjetja, ki je, kot pove sama, poslovalo in še vedno posluje uspešno, temveč zaradi obtožbe, ki ji je očitala, da je leto prej, septembra 1999, "zorkestrirala" umor moža Janka in bombni napad na hišo svaka Jožeta Makoterja in ormoško policijsko postajo. Tožilstvo jo je na zatožno klop posedlo z navedbo, da sta zločin po njenem nalogu zagrešila Ladislav Olah in Bojan Žalik. Kalvarija, dolga sedem let Kalvarija Makoterjeve po slovenskih sodiščih je trajala skoraj sedem let, od tega je 42 mesecev preživela v priporu. Vseskozi je zatrjevala, da je nedolžna. Potem ko je bila spomladi 2002 obsojena na najdaljšo mogočo zaporno kazen, so vrhovni sodniki decembra istega leta sodbo razveljavili. Sledilo je novo sojenje. Leta 2006 je višje sodišče v Mariboru razveljavilo odločitev prvostopenjskega, ki je podjetnico s Cvena obsodilo na 30-letno zaporno kazen, ter jo oprostilo. Konec zgodbe in s tem dokončno potrditev nedolžnosti je zanjo pomenila oprostilna sodba vrhovnega sodišča leta 2007. Makoterjeva od države zahteva odškodnino V teh dneh, pet let po oprostilni sodbi, se 57-letna Makoterjeva spet odpravlja v hram pravice. Tokrat so vloge obrnjene, ona toži državo. V civilni pravdi nastopa kot tožnica, ki od Republike Slovenije zahteva plačilo odškodnine za 1.300 dni, ki jih je v letih, ko so trajale njene sodne kolobocije, neupravičeno preživela v priporu. Za to zahteva pol milijona evrov. Z obrestmi. Pri ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer je Makoterjeva vložila zahtevek za odškodnino, je za sredo razpisan poravnalni narok. Podjetnica ima pravno podporo treh odvetnikov, poleg Milana Krstića, ki je bil njen zastopnik že v kazenskem postopku, sta to še nekdanji tožilec Gorazd Fišer in Borivoj Ljujić. Kot je dejala Makoterjeva, od države ne želi astronomske odškodnine, ampak le tisto, kar ji pripada. Številke, ki jih je v mediaciji ponujala država, so po njenem mnogo prenizke. Po besedah odvetnika Krstića je odškodninski zahtevek realen, do države namreč niso želeli biti neprizanesljivi, a kljub temu pričakujejo, da bo pravobranilstvo poskušalo zahtevani znesek oklestiti.

Najprej ji ni nihče verjel Trpljenja zaradi neupravičenega pripora je bilo, tako pravi Makoterjeva, na vseh straneh preveč. V njeni družini, pri zaposlenih v podjetju, pri prijateljih. Poleg odvzema prostosti je bilo najtežje to, da njeni različici zgodbe niso verjeli, mediji so jo celo obtoževali, da se je želela znebiti mlajšega sina Tomija. Pravzaprav ga ni denarja, ki bi poplačal njene muke, dodaja.

O primeru napisana knjiga Čeprav je Makoterjeva pravnomočno oproščena in je njen primer sodno končan, je v zgodbi o umoru Janka Makoterja nekaj vprašanj, ki ostajajo odprta. Odgovore nanje je v leta 2010 izdani knjigi z naslovom Kriva ali nedolžna, prava resnica o Milici Makoter poskušala poiskati novinarka in penologinja Damjana Žist. V knjigi je Bojan Žalik, ta zaradi umora Janka Makoterja na Dobu prestaja 30-letno zaporno kazen, precej obremenil Makoterjevo. Iz pripora naj bi mu pisala pisma, mu pošiljala denar, celo plačevala odvetnike. Kot je ob izidu knjige za naš portal povedala Žistova, ji za sodelovanje ni uspelo pridobiti Makoterjeve, na žalost, kot pravi, saj bi imela v knjigi priložnost predstaviti svojo plat zgodbe.

Makoterjeva o delu Damjane Žist ni nikoli javno spregovorila. Podjetnica s Cvena pravi, da bi jo veselilo, če bi mediji več kot o sojenjih pisali o poslovanju njenega podjetja in prizadevnih 130 zaposlenih.