Marko Jaklič končno na sodišču, zagovarjal se bo pozneje

Nekdanji predsednik uprave Vzajemne Marko Jaklič se je danes končno le pojavil na sodišču, kjer mu tožilstvo skupaj z nekdanjim nekdanji članom uprave Vzajemne Francem Henigmanom očita zlorabo položaja in pranje denarja, pri čemer naj bi Vzajemno oškodovala za več kot pol milijona evrov. A še preden se je sojenje začelo, je sodnik Boris Hrovat poskušal Jakliču vročiti sklep hrvaškega sodišča. Jaklič pisanja z besedami, da ni ne družbenik ne direktor MKontakta, ni želel prevzeti.

Pri poslih s S &T Slovenija, s katerim naj bi Vzajemna podpisala 23 domnevno spornih pogodb, naj bi za Vzajemno nastala škoda v višini več kot pol milijona evrov. Pri oškodovanju Vzajemne in pranju denarja naj bi jima pomagala takratna vodilna moža S & T Slovenija Klavdij Godnič in Sašo Berger, na zatožni klopi pa sta se znašla tudi predstavnika pravnih oseb MKontakta in S&T Slovenija.

Zloraba položaja, pranje denarja in pomoč pri teh kaznivih dejanjih Tožilstvo Jakliču očita, da je kot prvi mož Vzajemne močno preplačal naročene storitve pri S & T Slovenija – gre za postavitev informacijskega sistema - od njega pa v zameno dobil več kot 550 tisoč evrov. Denar naj bi potoval prek več povezanih podjetij S & T Slovenija v tujini in pozneje na podlagi domnevno fiktivnih svetovalnih pogodb končal na računu takratnega Jakličevega hrvaškega podjetja MKontakt. To naj bi bilo po oceni preiskovalcev ustanovljeno z izključnim namenom pranja denarja Vzajemne, prelilo pa jih je v nepremičnine na Korčuli.

Jakličev zagovornik Boštjan Penko, ki so se mu nato pridružili zagovorniki prav vseh obdolženih, je poskušal sodnika prepričati, da tožilec ne bi smel združiti teh dveh kaznivih dejanj in da bi bilo bolj smotrno, da se izvedejo najprej dokazi za zlorabo položaja in šele nato za pranje denarja, ki je podrejeno temu kaznivemu dejanju. "Kaznivo dejanje pranja denarja je odvisno od prvega kaznivega dejanja, torej zlorabe položaja," je navajal Penko.

Če ni zlorabe položaja, tudi pranja denarja ne more biti Zagovornik obdolženega Franca Henigmana problem vidi v dejstvu, da obtožba ni konkretizirana. "Gre za 23 pogodb, a zneskov posameznih pogodb ni, zato se ne ve, ali in za koliko naj bi bila oškodovana Vzajemna. Ker so očitki abstraktni, je okrnjena pravica do obrambe," je poudaril Stojan Zdolšek.

Dodal je, da izvedenec finančne stroke ni ugotovil nobenega oškodovanja, prav tako ne Zavarovalnica Vzajemna, ki v tem postopku kljub dvakratnemu pozivu preiskovalnega sodnika premoženjsko pravnega zahtevka ni priglasila. Pooblaščenec Vzajemne tega ni storil niti danes, si je pa pridržal pravico, da zahtevek priglasi do konca sodnega postopka.

Obdolženci se med seboj ne poznajo Zagovornik obdolženega Saše Bergerja je sodišče opozoril še na dejstvo, da so v neposredni obtožnici popolnoma drugačni podatki glede obdobja domnevnega kaznivega dejanja, dodal pa je, da mora tožilstvo za kaznivo dejanje pomoči pri zlorabi položaja najprej dokazati povezavo med obdolženci.

"Sašo Berger Marka Jakliča in Franca Henigmana osebno sploh ne pozna, prav tako ni podpisal nobenih pogodb," je povedal Mitja Jelenič Novak. Sodnik se je strinjal z obrambo, da če ni temeljnega kaznivega dejanja, torej zlorabe položaja, potem tudi pranja denarja ne more biti. Kljub temu bo postopek speljal enotno in na koncu presodil, ali obtožbe tožilstva držijo.

Jaklič bo z zagovorom počakal do konca dokaznega postopka Marko Jaklič se sicer danes ni želel zagovarjati, čeprav sodišče že razpolaga z njegovim pisnim zagovorom. Kot je pojasnil, bo to storil do konca postopka. Na oder za priče je tako prvi stopil Franc Henigman, ki je kategorično zavrnil vse obtožbe tožilstva. Pojasnil je, da je leta 1999 v veljavo stopil zakon o zdravstvenem varstvu, ko so prostovoljno zavarovanje izločili iz obveznega zavarovanja. Tako je nastala Vzajemna, katere predsednik uprave je bil do prihoda Franceta Arharja leta 2001.

Takrat so ugotavljali, da informacijski sistem ni ustrezen, do takrat pa so ZZZS plačevali okoli 3 milijone evrov za IT sistem. "Dva ponudnika tehnološke opreme sta bila zmožna zadovoljiti potrebe Vzajemne, saj je šlo za celovito oskrbo 1,1 milijona oskrbovancev," je povedal Henigman in odločno zavrnil očitek tožilstva, da je Vzajemna preplačala storitev in tako MKontaktu omogočila premoženjsko korist. "Ne bežim od odgovornosti," je zatrdil, a odločitve "sem vedno sprejemal po posvetu s strokovno službo, predvsem z direktorjem IT sistema".

Henigman: Po petih letih imam občutek, da je dokazov v spisu vedno manj "Jaklič pri oblikovanju cene ni sodeloval, oškodovanja ni bilo. Z grozo ugotavljam, kako lahkotno tožilstvo operira s takšnimi obtožbami," je še povedal in dodal, da ima, kot je navedlo tožilstvo glede Jakliča, z veliko ljudmi dobre osebne povezave, "kot da je to nekaj slabega". Sam v dobrih odnosih vidi osnovo za dobro delo, a ti odnosi niso podlaga za obsodilno sodbo, meni obdolženi.

Tožilstvo mu je očitalo tudi, da si je od Jakliča sposodil nekaj denarja: "Posojilo sem vrnil predčasno, v 15 dneh, z enoodstotno obrestno mero in prek bančnega računa," je pojasnil in dodal, da za MKontakt do uvedbe preiskave sploh ni slišal. "Po pet let trajajoči preiskavi in zdaj postopku imam občutek, da je dokazov v spisu vedno manj. Gre za domneve tožilstva, ne pa za resnico," je še povedal v svojem zagovoru.