Ponedeljek, 20. 10. 2014, 13.35
8 let, 8 mesecev
Marko Jaklič končno na sodišču, zagovarjal se bo pozneje
Nekdanji predsednik uprave Vzajemne Marko Jaklič se je danes končno le pojavil na sodišču, kjer mu tožilstvo skupaj z nekdanjim nekdanji članom uprave Vzajemne Francem Henigmanom očita zlorabo položaja in pranje denarja, pri čemer naj bi Vzajemno oškodovala za več kot pol milijona evrov. A še preden se je sojenje začelo, je sodnik Boris Hrovat poskušal Jakliču vročiti sklep hrvaškega sodišča. Jaklič pisanja z besedami, da ni ne družbenik ne direktor MKontakta, ni želel prevzeti.
Pri poslih s S &T Slovenija, s katerim naj bi Vzajemna podpisala 23 domnevno spornih pogodb, naj bi za Vzajemno nastala škoda v višini več kot pol milijona evrov. Pri oškodovanju Vzajemne in pranju denarja naj bi jima pomagala takratna vodilna moža S & T Slovenija Klavdij Godnič in Sašo Berger, na zatožni klopi pa sta se znašla tudi predstavnika pravnih oseb MKontakta in S&T Slovenija.
Jakličev zagovornik Boštjan Penko, ki so se mu nato pridružili zagovorniki prav vseh obdolženih, je poskušal sodnika prepričati, da tožilec ne bi smel združiti teh dveh kaznivih dejanj in da bi bilo bolj smotrno, da se izvedejo najprej dokazi za zlorabo položaja in šele nato za pranje denarja, ki je podrejeno temu kaznivemu dejanju. "Kaznivo dejanje pranja denarja je odvisno od prvega kaznivega dejanja, torej zlorabe položaja," je navajal Penko.
Dodal je, da izvedenec finančne stroke ni ugotovil nobenega oškodovanja, prav tako ne Zavarovalnica Vzajemna, ki v tem postopku kljub dvakratnemu pozivu preiskovalnega sodnika premoženjsko pravnega zahtevka ni priglasila. Pooblaščenec Vzajemne tega ni storil niti danes, si je pa pridržal pravico, da zahtevek priglasi do konca sodnega postopka.
"Sašo Berger Marka Jakliča in Franca Henigmana osebno sploh ne pozna, prav tako ni podpisal nobenih pogodb," je povedal Mitja Jelenič Novak. Sodnik se je strinjal z obrambo, da če ni temeljnega kaznivega dejanja, torej zlorabe položaja, potem tudi pranja denarja ne more biti. Kljub temu bo postopek speljal enotno in na koncu presodil, ali obtožbe tožilstva držijo.
Takrat so ugotavljali, da informacijski sistem ni ustrezen, do takrat pa so ZZZS plačevali okoli 3 milijone evrov za IT sistem. "Dva ponudnika tehnološke opreme sta bila zmožna zadovoljiti potrebe Vzajemne, saj je šlo za celovito oskrbo 1,1 milijona oskrbovancev," je povedal Henigman in odločno zavrnil očitek tožilstva, da je Vzajemna preplačala storitev in tako MKontaktu omogočila premoženjsko korist. "Ne bežim od odgovornosti," je zatrdil, a odločitve "sem vedno sprejemal po posvetu s strokovno službo, predvsem z direktorjem IT sistema".
Tožilstvo mu je očitalo tudi, da si je od Jakliča sposodil nekaj denarja: "Posojilo sem vrnil predčasno, v 15 dneh, z enoodstotno obrestno mero in prek bančnega računa," je pojasnil in dodal, da za MKontakt do uvedbe preiskave sploh ni slišal. "Po pet let trajajoči preiskavi in zdaj postopku imam občutek, da je dokazov v spisu vedno manj. Gre za domneve tožilstva, ne pa za resnico," je še povedal v svojem zagovoru.