Mariborski bančnik obsojen, a zaradi napake sodišča "le" pogojno

Borut Bizjak je bil vodja mariborske enote Probanke ter direktor podjetja Profectus, prek katerega je krog nekdanje predsednice uprave banke Romane Pajenk lastniško obvladoval banko. S štirimi odstotki je bil Bizjak tudi eden od največjih lastnikov med fizičnimi osebami (Pajenkova in Milana Lah, ki je skupaj z njo dolga leta sedela v upravi banke, sta obvladovali približno polovico).

Bizjak je Profectus vodil vse od ustanovitve leta 2006 do stečaja v avgustu 2013 in je veljal za človeka iz ožjega kroga Pajenkove.

Lastniki niso želeli vlagati

Lastniki Probanke, med njimi Gorenje (na sliki predsednik uprave Franjo Bobinac), Perutnina Ptuj, Trimo, Loterija Slovenije, v dokapitalizacijah v letih 2010 in 2011 niso sodelovali. Foto: Vid Ponikvar Na sodišču se je bančnik, ki je zdaj zaposlen v BKS Bank, znašel zaradi suma poslovne goljufije iz leta 2011. Takrat je, spomnimo, Banka Slovenije (BS) od Probanke zahtevala devetmilijonsko dokapitalizacijo.

Centralna banka je ob hitrem slabšanju razmer v gospodarstvu in bančnem sektorju zaostrila kapitalske zahteve, Probanko pa so slabe naložbe takrat že potiskale na rob kapitalske ustreznosti.

Ker takratni lastniki, med njimi Gorenje, Perutnina Ptuj, Trimo, Loterija Slovenije, niso želeli vlagati dodatnega denarja, sta Pajenkova in Lahova direktorjem vseh poslovnih enot naročili, da najdejo podjetja, ki imajo denar in bi ga bila pripravljena vložiti v delnice banke. 

Pol milijona evrov izpuhtelo

Direktor mariborske enote Bizjak naj bi tedaj kontaktiral dolgoletnega komitenta Mustafo Osmanovića. Njegovo podjetje Mega-metal s sedežem v Rušah posluje stabilno, letno ustvari med 23 in 28 milijonov evrov prihodkov ter med enim in tremi milijoni evrov čistega dobička. Bizjak naj bi se večkrat oglasil pri Osmanoviću, ki je s Probanko posloval že leta in mu je zaupal, ter mu predlagal nakup delnic.

Govoril naj bi mu, da bo delnice lahko prodal dalje, pri čemer naj bi mu kupca zanje v roku enega leta po dokapitalizaciji našla kar banka. Finančnih poslov nevešč Osmanović naj bi od Bizjaka vendarle želel pisno izjavo, v kateri bi se banka zavezala, da bo to res storila. Bizjak jo je po naših informacijah res napisal in tudi sam podpisal, čeprav je bil v Probanki le vodja poslovne enote. Osmanović je vložil pol milijona evrov.

A kupca za delnice banka ni nikdar našla. Osmanović naj bi po izteku roka Bizjaka večkrat spomnil na obljubo, a ni bil uspešen, izvršbe pa ni sprožil. Konec leta 2013 so bile delnice Probanke – kot v primeru drugih bank, ki smo jih reševali davkoplačevalci – izbrisane, banko so pozneje pripojili Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Osmanović in drugi dokapitalizatorji so tako vložek izgubili.

Bizjak zanika obljube

Medtem ko je tožilstvo zastopalo stališče, da je v izjavi Bizjak Osmanoviću obljubil vračilo, obtoženi to zavrača. 

"Obtožba obtoženemu očita, da naj bi zavestno zavajal oškodovanca, čeravno pisna izjava, ki jo je oškodovanec prejel ob vplačilu delnic pri dokapitalizaciji, tega ne potrjuje. Tudi oškodovanec je namreč potrdil, da mu obtoženi ni obljubljal ničesar drugega kot to, kar izhaja iz pisne izjave, zato ni jasno, na kakšen način bo sodišče obrazložilo očitek, da naj bi ga obtoženi zavajal," nam je pisno sporočil Bizjakov odvetnik Jure Razgoršek.

Kot pravi, se bo pritožil na višje sodišče, saj po njegovem mnenju odločitev sodišča nima podlage v izvedenih dokazih. Tako na drugi stopnji pričakuje oprostilno sodbo.

Preberite še:

Kako so insajderji iz Probanke pred likvidacijo dvigovali denar

Na ruševinah omrežja Probanke in Ročnika 160 milijonov evrov dolgov

Nova obtožnica zoper Romano Pajenk: iz Probanke črpali milijone za lastne posle

Nekdanji vodilni v Probanki Romana Pajenk (desno) in Milana Lah sta v letih 2010 in 2011 v strahu pred izgubo bančne licence iskali dokapitalizatorje takrat že precej osiromašene banke. Našli sta jih v "prijateljskih" podjetjih, tudi podjetju Mega-metal, ki je bil dolgoletni komitent banke. Foto: STA ,

Napaka sodišča, tudi tožilec v pritožbo

Sodišče je Bizjaka zaradi poslovne goljufije zdaj obsodilo na dve leti in osem mesecev pogojne zaporne kazni - sodba še ni pravnomočna -, pri čemer pa je naredilo napako. Zakon namreč predvideva, da se lahko pogojna zaporna kazen izreče za kazni do največ dve leti. Tako je tudi specializirano tožilstvo – primer vodi tožilec Luka Moljk – napovedalo pritožbo na sodbo.

Zadevo je obravnavala okrožna sodnica Barbara Nerat. "V kolikor je prišlo pri razglasitvi do kakršnekoli napake, je strankam na voljo ustrezno pravno sredstvo," so nam na vprašanje, ali in kako bodo popravili napako, odgovorili na mariborskem sodišču. Ker pritožbo napoveduje tudi Bizjakov odvetnik Razgoršek, bi sicer zadevo v vsakem primeru obravnavalo tudi višje sodišče, ki bi verjetno popravilo napako prvostopenjskega sodišča. 

Odvetnik oškodovanca Osmanovića Emil Svetec sodbe ni želel komentirati. Neuradno podjetje v tem postopku ni priglasilo premoženjsko-pravnega zahtevka, kar pomeni, da Osmanović od Bizjaka ni zahteval povračila polmilijonske škode. Lahko pa to naredijo v ločeni pravdi, a odločitve o tem naj še ne bi sprejeli.

Tožilec Luka Moljk je napovedal pritožbo na pogojno kazen, ki jo je mariborsko sodišče prisodilo Borutu Bizjaku. Foto: STA ,

Prijateljska podjetja nasedla, sojenje Pajenkovi na začetku

Poleg kazenskih postopkov je DUTB zoper nekdanje vodilne v Probanki, Pajenkovo, Lahovo in nekdanjega člana uprave Vita Verstovška, vložila za 7,2 milijona evrov odškodninskih zahtevkov. Postopki še tečejo, je pred dvema tednoma poročal Večer. Foto: Klemen Korenjak

Zaradi domnevno spornih ravnanj pri dokapitalizacijah banke v letih 2010 in 2011 sta na zatožno klop v ločenem postopku že sedli tudi Pajenkova in Lahova. 

Tožilstvo jima je sprva očitalo zlorabo položaja pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti banke. S kaznivim dejanjem naj bi si pridobili nepremoženjsko korist. V primeru kapitalske neustreznosti Probanke jima je namreč grozil odvzem licence. 

Bančnici naj bi že leta 2010 podjetja Šumer, Adriatic Slovenica in Železarna Ravne prepričali o nakupu za skupno 3,7 milijona evrov obveznic. Pajenkova in Lahova naj bi jim obljubili, da bo Probanka, če bi te družbe zašle v finančne težave, obveznice od njih odkupila, kar naj bi bila po očitkih tožilstva nedovoljena finančna asistenca. 

Leto pozneje podobna zgodba pri dokapitalizaciji banke: družbi Bauimex in Litostroj jeklo sta kupili vsaka za milijon evrov delnic, Stanovanjska zadruga Smreka pa za pol milijona evrov. Denar za nakup jim je posodila Probanka, pri čemer jim je menda nekdanja uprava banke obljubila, da jim bo, če bi želeli delnice prodati, našla kupca.

A lani, tik pred koncem sodnega postopka, je tožilec Luka Moljk spremenil obtožnico: po novem sta predmet kazenskega postopka le še primera Bauimex in Stanovanjska zadruga Smreka (skupno 1,5 milijona evrov), Pajenkovi in Lahovi pa tožilstvo zdaj, tako kot Bizjaku, očita kaznivo dejanje poslovne goljufije. Obe naj bi se na spremenjeno obtožnico pritožili.

Sumljivi posli z bratovim podjetjem

Nekdanjim vodilnim v Probanki, tudi Bizjaku, pa grozijo nove poti na sodišče, specializirano tožilstvo namreč vodi več predkazenskih postopkov.

Decembra lani je preiskave izvedel Nacionalni preiskovalni urad. Pod drobnogledom so domnevno nezakoniti posli Probanke s podjetjema Pekarne Ptuj in Klasje, ki sta povezani s Tomažem Ročnikom, bratom Pajenkove, ter kreditne pogodbe z družbama Zlata Moneta II in Medaljon, ki sta bili v posredni lasti članov uprave Probanke.

Kriminalisti naj bi poleg Bizjaka preiskovali Ročnika in nekdanjo prvo damo celjskega Klasja Dragico Murko, člana zadnje redne uprave Probanke Bogomirja Kosa in Branko Hazenmali Požar ter Petra Lobnika, nekdanjega direktorja za komercialno bančništvo v Probanki. O 160-milijonskem dolgu, ki so ga za seboj pustila omrežja Probanke in Ročnika, smo pisali tukaj.