Nova obtožnica zoper Romano Pajenk: iz Probanke črpali milijone za lastne posle

Proti nekdanjemu vodstvu propadle Probanke na čelu z Romano Pajenk so tožilci našli dovolj dokazov za novo obtožnico. Tokrat so preiskovali sporne posle, s katerimi naj bi se na račun Probanke za več milijonov evrov okoristila podjetja blizu tedanjemu vodstvu.

Gre za posle z delnicami NLB v letih od 2008 do 2010, pri katerih naj bi Probanka utrpela več milijonov evrov izgube. Na njen račun naj bi se okoristila podjetja, prek katerih so nekdanji vodilni vrsto let lastniško obvladovali mariborsko banko.

Na okrožnem državnem tožilstvu v Mariboru so za Siol.net potrdili, da so končali preiskavo in proti nekdanjemu vodstvu Probanke vložili obtožnico zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja. Po naših informacijah sta osumljeni Pajenkova in članica njene uprave Milana Lah, ki jima grozi do osem let zaporne kazni. Obtožnica še ni pravnomočna, saj sta se nanjo pritožili.

Pajenkova ni bila dosegljiva za komentar. Lahova zadeve ni želela komentirati.

Preberite več:

Kriminalisti nad posle Romane Pajenk

Posli z menedžerskim podjetjem

Nezakonito ravnanje naj bi se zgodilo leta 2008, ko je Probanka prodala manjši paket delnic NLB. 

Podjetji v lasti menedžerjev Probanke naj bi se na račun mariborske banke okoristili za več kot pet milijonov evrov, so prepričani na tožilstvu. Foto: Matej Leskovšek To je storila v obdobju, ko je izbruhnila finančna kriza. Po vsem svetu in tudi v Sloveniji so se zgodili zlomi borznih tečajev, podjetja in finančne institucije pa so utrpele velike izgube. Bilance bank so se začele poslabševati, saj so imele te vedno večje težave s kapitalsko ustreznostjo.

Probanka pri tem ni bila izjema. Delnice NLB so naenkrat postale breme za njene bilance, saj jim je vrednost upadala. Če bi jih banka v bilancah vrednotila po tržni oziroma ocenjeni vrednosti, bi morala zaradi izgub zagotoviti dodatni kapital. Vodstvo Probanke je imelo z zagotavljanjem kapitala nemalo težav, saj so se njeni lastniki drug za drugim začeli bojevati s finančnimi težavami. 

V Probanki so zato delnice NLB s tako imenovano terminsko pogodbo prodali povezani družbi Zlata Moneta II, ki so jo lastniško obvladovali menedžerji Probanke. Zavezali so se, da bodo delnice čez čas odkupili nazaj.  

Preberite več:

Kako so insajderji iz Probanke pred likvidacijo dvigovali denar 

Probanka pokrila izgube?

To se je tudi zgodilo leta 2011, ko so se delnice NLB po več preprodajah med povezanimi osebami vrnile v roke Probanke. Ta naj bi zanje plačala nekajkrat več, kot naj bi bile takrat v resnici vredne. Na račun Probanke se je torej družba Zlata Moneta II izognila visoki izgubi. V istem letu je Probanki že začelo kronično primanjkovati kapitala. Nanjo so postali pozorni v Banki Sloveniji, majati pa so se začela tudi poslovna omrežja okoli Probanke.

Na tožilstvu so prepričani, da je družba Zlata Moneta II pri preprodaji delnic NLB prišla do več kot 2,8 milijona evrov, Moneta Naložbe pa je imela več kot 2,7 milijona evrov premoženjske koristi.

Prej gledal stran, nato začel pregon

Septembra 2012 se je zgodila predčasna zamenjava Pajenkove na čelu Probanke, ki jo je zahteval tedanji guverner Marko Kranjec. Foto: Matej Leskovšek Domnevne nepravilnosti pri preprodaji delnic NLB so prvi zaznali v Banki Slovenije in ugotovitve jeseni 2012 poslali na tožilstvo v Mariboru. Spomnimo, da se je septembra 2012 zgodila predčasna zamenjava Pajenkove na čelu Probanke, ki jo je zahteval tedanji guverner Marko Kranjec. Prav nanj so pred tem leteli očitki o pomanjkljivem nadzoru Banke Slovenije nad dogajanjem v slovenskih bankah. To potrjuje tudi vmesno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije o tako imenovani bančni luknji, ki je dokument že poslala tožilstvu in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU).

Sume kaznivih dejanj v Probanki so kriminalisti potrdili in na mariborsko tožilstvo vložili kazensko ovadbo, vendar je ta pozneje padla. Tožilec Niko Pušnik je ovadbo zavrgel kot neutemeljeno, saj po njegovem mnenju Probanka ni bila oškodovana.

Preberite več:

Na ruševinah omrežja Probanke in Ročnika 160 milijonov evrov dolgov 

Na pobudo Banke Slovenije so nato odredili strokovni nadzor nad delom tožilca, ta je prinesel drugačne ugotovitve. Tožilstvo se je tedaj odločilo za vložitev obtožnice.

Nihče ni hotel reševati Probanke

Zapleti so se pojavili tudi v (pred)kazenskem postopku, ki ga proti Pajenkovi in Lahovi vodijo na specializiranem državnem tožilstvu in v katerem jima očitajo zlorabo položaja pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti Probanke v letih 2011 in 2012.

Sojenje v tej zadevi se je že začelo leta 2014, vendar se je pozneje tožilstvo odločilo za spremembo obtožnice, saj se je na glavni obravnavi pokazalo drugačno dejansko stanje od tistega v obtožnem predlogu. Če so prej Pajenkovi in Lahovi očitali zlorabo položaja, ju nova obtožnica bremeni kaznivega dejanja poslovne goljufije.

Obtožnica tako kot pri preiskavi preprodaje delnic NLB še ni pravnomočna, saj sta se nekdanji članici uprave nanjo pritožili.

Kaj jima očita tožilstvo?

Nekdanje vodstvo Probanke je hotelo odpraviti kapitalsko neustreznost z izdajo podrejenih obveznic v enem primeru, v drugem pa z dokapitalizacijo z izdajo novih delnic. Ker nihče ni hotel tvegati denarja, naj bi vlagateljem obljubljali, da jih bodo odkupili oziroma bodo priskrbeli kupca zanje. To pa je po zakonu o bančništvu prepovedano.

Kapital Probanke je pomagalo okrepiti okoli 25 podjetij in fizičnih oseb. Izstopali so zlasti posamezniki, ki jim je mariborska banka v preteklosti pomagala izvesti menedžerske prevzeme ali pa je bila ena od njihovih večjih financerk.

17 milijonov evrov spornih posojil

​Organi pregona so se nedavno lotili tudi preiskovanja domnevno spornih poslov Probanke s poslovnim omrežjem Tomaža Ročnika, brata Pajenkove. Foto: Tina Deu Organi pregona so se nedavno lotili tudi preiskovanja domnevno spornih poslov Probanke s poslovnim omrežjem Tomaža Ročnika, brata Pajenkove.

Konec novembra lani so na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) izvedli hišne preiskave. Med osumljenimi so po naših informacijah Pajenkova, Lahova in nekdanji član uprave Probanke Vito Verstovšek, a so vsi zatrjevali, da kriminalistov pri njih ni bilo.

V letih od 2008 do 2010 naj bi v nasprotju s predpisi odobrili več posojil štirim družbam, čeprav so vedeli, da jih te ne bodo sposobne vrniti, posojila pa tudi niso bila ustrezno zavarovana. Šlo je za družbe Medaljon, Profectus, Klasje Celje in PPS – Pekarne Ptuj. Prvi dve sta bili v lasti menedžerjev Probanke, drugi dve pa Ročnikovi.

S kaznivimi dejanji naj bi bila pridobljena nezakonita premoženjska korist v višini 17 milijonov evrov, so tedaj oznanili na NPU.

Odškodninske tožbe padajo

Vzporedno se proti nekdanjim vodilnim v Probanki odvijajo tudi odškodninske tožbe, ki jih je vložila še Probanka v likvidaciji, to jo vodil nekdanji predsednik izredne uprave Imre Balogh. Probanka je bila v začetku lanskega leta pripojena k DUTB, že pred tem pa je njeno vodenje prevzel ravno Balogh.

Proti Pajenkovi, Lahovi in Verstovšku je bilo vloženih skupno šest tožb, v katerih od njih zahtevajo plačilo več milijonov evrov. Nanašajo se na posojilne posle z družbami Medaljon, Zlata Moneta II, Toming in Avtotehna, ki so jih obvladovali menedžerji Probanke in Ročnik.

Dve od odškodninskih tožb je DUTB že izgubila. Najprej je bila neuspešna pri terjanju 1,1 milijona evrov odškodnine zaradi spornega posojanja denarja družbi Medaljon, ki je bila petinska lastnica Probanke. Zdaj se je enako zgodilo še v primeru Zlate Monete II, nam je povedala Lahova. Pričakovati je mogoče, da bo DUTB neuspešna tudi v prihodnje, saj tudi preostale tožbe temeljijo na istih očitkih, ti so, da naj bi nekdanja uprava Probanki naklepno povzročala škodo s posojilnimi posli.