Torek, 15. 11. 2016, 10.10
6 let, 6 mesecev
Kriminalisti nad posle Romane Pajenk
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,30
19
Na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) potekajo hišne preiskave.
- med osumljenci so tudi trije nekdanji člani uprave Probanke;
- gre za sum kaznivih dejanj pri odobritvi posojil bratu šefinje Probanke Romane Pajenk;
- nezakonita premoženjska korist znaša 17 milijonov evrov;
- z bratovimi posli nimam nič, trdi Pajenkova.
Med osumljenimi so vsi trije člani nekdanje uprave Probanke Romana Pajenk, Milana Lah in Vito Verstovšek. Sumijo jih zlorabe položaja pri odobritvi posojil družbam v lasti Tomaža Ročnika, brata Romane Pajenk. Po naših informacijah sta kaznivih dejanj osumljena tudi Ročnik in nekdanja prva dama družbe Klasje Celje Dragica Murko.
Poleg njih so osumljeni še člana zadnje redne uprave Probanke Bogomir Kos in Branka Hazenmali Požar, direktor nekdanje mariborske poslovne enote Probanke in direktor Profectusa Borut Bizjak ter Peter Lobnik, nekdanji direktor za komercialno bančništvo v Probanki.
Skupno je torej storitve kaznivih dejanj osumljenih sedem bančnikov iz Probanke in dva zastopnika gospodarskih družb.
Nezakonito do 17 milijonov evrov
Iz NPU so sporočili, da danes na podlagi sodne odredbe opravljajo šest preiskav poslovnih prostorov na območjih policijskih uprav Maribor, Ljubljana in Celje, kjer iščejo in zasegajo dokaze za utemeljitev več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti s področja bančne kriminalitete.
Kriminalisti so do 20. ure opravili pet danes začetih hišnih preiskav, ena še poteka, so pojasnili na Generalni policijski upravi. Preiskave so tudi na mariborski podružnici DUTB.
V DUTB so pojasnili, da so kriminalisti pod drobnogled vzeli sum kaznivih dejanj pred letošnjo pripojitvijo Probanke k DUTB in začetkom nadzorovane likvidacije Probanke septembra 2013.
S kaznivimi dejanji naj bi bila pridobljena nezakonita premoženjska korist v višini 17 milijonov evrov.
Osumljeni bančniki naj bi v letih od 2008 do 2010 v nasprotju s predpisi odobrili več posojil štirim družbam, čeprav so vedeli, da jih družbe ne bodo sposobne vrniti, krediti pa tudi niso bili ustrezno zavarovani. Po naših podatkih gre za družbe Medaljon, Profectus, Klasje Celje in PPS - Pekarne Ptuj. Prek prvih dveh so imeli menedžerji Probanke v lasti pomemben delež banke. Pekarski družbi sta bili v lasti Ročnika.
Profectus je ustanovilo približno 30 lastnikov, povečini menedžerjev mariborske banke. Največji delničarki Profectusa sta bili nekdanja predsednica uprave Probanke Pajenkova in nekdanja članica uprave banke Lahova. Pajenkova je imela v Profectusu 34-odstotni delež, Lahova pa 14-odstotnega.
Nas je bančna luknja res premalo bolela?
Preiskave potekajo tudi v prostorih DUTB, ki si je februarja letos pripojila Probanko.
"S svojim bratom nisem poslovno sodelovala. Z njim se nisem dogovarjala o poslih in tudi ne poznam njegovih podjetij," je v DZ trdila nekdanja predsednica uprave Probanke Romana Pajenk.
Za komentar smo se obrnili na izvršnega direktorja DUTB Imreja Balogha, nekdanjega predsednika uprave Probanke v likvidaciji, a ni bil dosegljiv. Izredna uprava Probanke pod vodstvom Balogha je zoper nekdanje člane uprave naznanila 19 sumov storitev kaznivih dejanj in vložila šest odškodninskih tožb.
Verstovšek: Kriminalistov pri meni ni bilo
"Nič ne vem o nobeni preiskavi, le to, kar sem prebral. Kriminalistov pri meni ni bilo. Ne vem, zakaj bi bil sam v kakršnikoli preiskavi," je pravkar za Siol.net dejal nekdanji član uprave Probanke Vito Verstovšek. Pojasnil je, da je bil kot član uprave, odgovoren za komercialo, predsednik naložbeno-kreditne komisije, ki je v banki odločala o posojilih.
Je komisija vloge Ročnikovih podjetij obravnavala ob vedenju, da je njihov lastnik brat predsednice uprave Probanke? "Seveda smo to vedeli," je odgovoril Verstovšek, a obenem zanikal, da bi imela Ročnikova podjetja pri komisiji zaradi tega privilegiran status.
"Po zakonu o bančništvu skupna izpostavljenost banke do teh podjetij ni smela preseči 20 odstotkov kapitala banke. To je bila edina omejitev," je poudaril Verstovšek, ki je v upravi Probanke sedel od leta 2006, v njej pa je ostal tudi po zamenjavi Pajenkove in Lahove vse do začetka nadzorovane likvidacije banke v septembru 2013.
Lahova: Nisem bila odgovorna za kreditiranje
Tudi Milana Lah je za Siol.net pojasnila, da "je kriminalisti danes niso obiskali, prav tako ji ni poznan razlog preiskave".
Na vprašanje o njeni vlogi pri odobravanju posojil Ročnikovim podjetjem, je Lahova odgovorila, da "kot članica uprave ni bila odgovorna za področje kreditiranja".
"V zvezi s tem tudi nisem sodelovala v kreditnem procesu vse do faze, ko sta v skladu z materialnimi pristojnostmi posamične odločitve morala avtorizirati še dva člana uprave. Postopki odobravanja so bili v Probanki strogo formalni in v celoti sledljivi," je pojasnila Milana Lah.
Odgovornost za odobravanje posojil je prevalila na komisijo, ki jo je vodil Vito Verstovšek: "Uprava banke nikoli ni mogla odločiti o naložbi banke, torej niti o odobritvi posojila, brez predhodnega sklepa komisije."
Imperij menedžerjev Probanke in Tomaža Ročnika v ruševinah
Kaj je Pajenkova o bratu povedala v parlamentu
Romana Pajenk je 21. aprila 2016 pred državnozborsko preiskovalno komisijo za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu o sodelovanju Probanke s svojim bratom Tomažem Ročnikom povedala naslednje:
- Da sama z Ročnikom ni poslovno sodelovala, da "se z njim ni dogovarjala o poslih in da tudi ne pozna njegovih podjetij".
- Da je pooblastilo za glasovanje o kreditih za Ročnikova podjetja prenesla na Petra Lobnika, zdaj enega od osumljencev v preiskavi.
- Da sama ni bila odgovorna za ugotavljanje, kakšne so lastniške povezave med Probanko in kdo so osebe, povezane z nekdanjo upravo Probanke. To je bila po njenem mnenju naloga drugih vodilnih uslužbencev banke.
- Probanka je med letoma 2008 in 2013 samo enemu od Ročnikovih podjetij (Toming Consulting) odobrila za 6,2 milijona evrov posojil. Del teh je zavarovan z nepremičninami in menicami, nekatere milijonske terjatve pa le z menicami. 5,8 milijona evrov je Probanka posodila gradbenemu podjetju Kograd-IGEM, 7,6 milijona evrov pa družbi Zlata Moneta 2.
- Na vprašanje, zakaj je podpisovala anekse o podaljševanju teh posojil, Pajenkova ni odgovorila. "Lahko, da sem v tistih kupih papirjev, ki sem jih podpisovala, podpisala tudi kaj takega," je pojasnila.
"Nisem zelo veliko študirala gradiv"
Zakaj je kot predsednica uprave podpisovala nekaj, o čemer ne ve nič in česar ni poznala? "V banki je kreditni proces tekel po popolnoma vnaprej določenem postopku," je odvrnila Pajenkova. Odgovornost je prevalila na preostale vodilne uslužbence Probanke: vodjo pravne službe Urbana Tručla, pomočnico direktorja za tveganja in Verstovška, člana uprave, odgovornega za komercialno področje. Ti so bili člani komisije, ki je odobravala posojila.
Če so vsi člani komisije podpisali gradivo, ga sama ni zelo veliko študirala, je poudarila Pajenkova. "Pogledala sem boniteto, mogoče po kakšni obrestni meri je, ker to jo je vedno zanimalo, v podrobnosti pa se mi ni uspelo spuščati," je zatrdila Pajenkova.
Na vprašanje komisije, ali tudi v Ročnikovem primeru ni gledala podrobnosti odobritve posojila, ni odgovorila, saj ji je tako svetoval odvetnik. Prav tako zaradi istega razloga ni odgovorila na vprašanje, ali ne pozna lastniških struktur podjetij Fraktal Consulting in Hat. Oba je lastniško obvladoval Ročnik, ki je bil edini lastnik Fraktal Consultinga, njegova podjetja pa so imela v lasti še 40 odstotkov Hata, nekoč največjega lastnika Avtotehne.
Kronski dokaz proti Pajenkovi?
Toda Pajenkovi ni v prid pričanje Katarine Kadunc iz revizijske hiše Deloitte, ki je revidirala Probanko. Pred komisijo je namreč potrdila, da je iz Probanke pred začetkom revizije dobila seznam povezanih strank, na katerem so bila tudi Ročnikova podjetja.
Zakaj je torej uprava Probanke revizorjem posredovala pravi podatek, v sami banki pa teh podjetij niso obravnavali kot povezanih oseb?
Tudi pri tem vprašanju je Pajenkova s prstom pokazala na sodelavce. "Vse strokovne službe, vodja pravne službe in bonitetna služba so imeli nalogo, da pregledajo, kakšne so lastniške povezave. Verjetno bi morali oni to ugotoviti in seveda tudi tisti, ki so gledali, kako je s temi povezanimi osebami. Sama nisem bila odgovorna za to, temveč za vodenje banke," je odgovorila Pajenkova.
Preiskave potekajo tudi v prostorih DUTB, ki si je februarja letos pripojila Probanko.
Financiranje prek obvodov: primer Klasje
O globoki poslovni vpetosti Ročnika in Probanke govori tudi dejstvo, da je banka Ročnika po tem, ko mu uradno ni več dajala posojil, financirala prek različnih obvodov.
Takšen primer je 4,2-milijonsko posojilo celjskemu podjetju Klasje. Uradno ni bil njegov lastnik, a je vodil njegov nadzorni svet. V nekaj dneh je Klasje posojilo prenakazalo podjetju Toming Consulting, v poznejšem stečaju pa je celjskemu podjetju ostala le nezavarovana terjatev v višini tega posojila.
Česa sumijo Gasparija in Kranjca
Konec oktobra je parlamentarna preiskovalna komisija o vzrokih za nastanek bančne luknje končala preiskavo odgovornosti nosilcev oblasti za propad Probanke in Factor banke. Svoje poročilo bodo izročili Nacionalnemu preiskovalnemu uradu.
Ugotovitve komisije so precej obremenjujoče za centralno banko, zlasti za nekdanja guvernerja Marka Kranjca in Mitjo Gasparija. Obema skupaj s preostalimi vodilnimi uslužbenci Banke Slovenije – Matejem Krumbergerjem, Samom Nučičem, Božom Jašovičem in Stanislavo Zadravec Caprirolo – poročilo očita sume kaznivih dejanj nevestnega dela v službi. Enako tudi nekdanjim članom uprav in nadzornih svetov obeh propadlih bank, saj naj bi uveljavljali slabe bančne prakse v takšnem obsegu, da je bila kriza v teh dveh bankah neizogibna.
Za takšno ravnanje po oceni komisije v celoti nosijo odgovornost.
19