Petek, 23. 9. 2016, 4.04
7 let, 2 meseca
Upniki že nad 300 skrivalcev premoženja, med njimi vrsta znanih imen
Med množico, ki so jo upniki pozvali k razkritju domnevno lažnih zemljiških dolgov, najdemo nekdanja prva moža Intereurope in Luke Koper Andreja Lovšina in Roberta Časarja, družino Volk in vplivnega poslovneža Igorja Jurija Pogačarja. Tudi v letošnjem letu so med domnevnimi grešniki nekatera vidna imena.
Menedžerji in drugi posamezniki, ki so se znašli v dolgovih ali v navzkrižju z zakonom in so skušali nepremičnine zavarovati z fiktivnimi zemljiškimi dolgovi, imajo vse več razlogov za skrb.
Njihovi upniki se še naprej množično obračajo na sodišča in zahtevajo razkritje domnevno lažnih vpisov zemljiškega dolga. To poteka po naslednjem postopku:
- sodišče na predlog upnika javno pozove imetnika zemljiškega pisma, naj se razkrije,
- če tega ne stori v treh mesecih, se samodejno šteje, da gre za lažni vpis in da je pismo v rokah dolžnika oziroma lastnika nepremičnine,
- s tem zemljiški dolg postane ničen.
Če se na javni poziv sodišča nihče ne bo javil, bo torej prišlo do njihove razveljavitve, upniki pa bodo lahko nadaljevali izvršbo in zaseg nepremičnin.
Letos že več kot 60 zahtev za razkritje
Odkar so upniki leta 2014 s spremembo zakonodaje dobili orodje za izpodbijanje lažnih vpisov, je bilo na okrajna sodišča po vsej državi vloženih več kot 300 predlogov za začetek postopka razkritja identitete imetnika izdanega zemljiškega pisma. Samo v letošnjem letu do konca avgusta je bilo takšnih primerov več kot 60, so nam pojasnili na vrhovnem sodišču.
Odkar so upniki leta 2014 dobili orodje za izpodbijanje lažnih vpisov, je bilo na sodišča po državi vloženih več kot 300 predlogov za razkritje.
Kaj je zemljiški dolg in zakaj so ga ukinili
Zemljiški dolg je tako kot hipoteka namenjen zavarovanju dolga, vendar je (bila) njegova uporaba preprostejša in cenejša. Ukinili so ga zaradi domnevnih zlorab, saj so jih toženi in ovadeni menedžerji, pozneje pa tudi navadni posamezniki, množično vpisovali na premoženje in ga na preprost način zavarovali pred upniki.
Pri ustanovitvi zemljiškega dolga se namreč v zemljiško knjigo vpiše le njegov ustanovitelj (lastnik nepremičnine), ne pa tudi, kdo je imetnik izstavljenega zemljiškega pisma (upravičenec do vračila dolga). Ta je zapisan le na hrbtni strani pisma. Če ga je lastnik nepremičnine skril v trezor, njegov upnik ni mogel vedeti, v čigavih rokah je in na koga naj naslovi tožbo za ničnost zemljiškega dolga.
Kdo so grešniki, ki naj bi na vile, stanovanja in vikende vpisovali lažne zemljiške dolgove, uradno ni znano, saj gre za osebne podatke. Kljub temu smo prišli do imen nekaterih vidnih posameznikov, ki so bili v zadnjih mesecih pozvani k razkritju zemljiškega dolga in bi lahko zaradi domnevne zlorabe ostali brez premoženja.
Šef propadlega MTB Mlinarič
Blaž Mlinarič, nekdanji prvi mož in lastnik mariborskega gradbenega podjetja MTB, je gradil številne stanovanjske in poslovne objekte, pred sesutjem nepremičninskega trga pa je letno ustvarjal več kot 60 milijonov evrov prihodkov. Prvi je Blaž Mlinarič, nekdanji prvi mož in lastnik mariborskega gradbenega podjetja MTB. Ta je gradil številne stanovanjske in poslovne objekte, pred sesutjem nepremičninskega trga pa je letno ustvarjal več kot 60 milijonov evrov prihodkov in zaposloval več kot 150 ljudi, dokler ni MTB leta 2011 klonil pod bremenom zapadlih bančnih posojil in domnevno spornih poslov.
V stečajni masi MTB je zazevala več deset milijonov evrov visoka luknja, že po prvem pregledu poslov pa je nekdanje odgovorne doletela ovadba zaradi oškodovanja upnikov, korupcije in pranja denarja. Dogajanje se je preselilo na sodišče, pri čemer sta se Mlinarič in nekdanji direktor MTB Viktor Lednik v eni od zadev maja letos pokesala in bila obsojena na pogojno zaporno kazen.
Toda Mlinarič, ki je za dolgove svojih propadlih družb jamčil z osebnim premoženjem, je zanj poskrbel že dolgo pred tem. Nedolgo po stečaju MTB, konec leta 2011 oziroma v začetku leta 2012 sta bili na njegovih hišah v Mariboru zaradi domnevnega dolga vpisani dve hipoteki, ki sta se pozneje spremenili v zemljiška dolgova. S tem so prehiteli NKBM, ki od Mlinariča terja več kot 3,4 milijona evrov, in tožilstvo, ki je že leta 2012 vpisalo začasno odredbo na njegovem premoženju.
Razkritje zemljiškega dolga je po naših podatkih zahtevala faktorinška družba Prvi faktor, ki je v rokah NLB in SID banke (obe sta v državni lasti). Od Mlinariča terja plačilo okoli 140 tisoč evrov, v začetku letošnjega leta pa je proti njemu na sodišče vložila izvršbo.
Mlinarič nam je dejal, da na vprašanja o zemljiškem dolgu noče odgovarjati: "Zadeva je končana."
Upravljavec smučišč na Pohorju in orionovci
Ogrožen je tudi 120 tisoč evrov visok zemljiški dolg, vpisan na premoženju še enega znanega mariborskega poslovneža Nika Pauka, ki je septembra lani izgubil življenje v nesreči štirikolesnika na Pohorju. Pauko je bil do tedaj povezan s spornimi posli pri upravljanju smučišč na Pohorju.
Tarča banke Sberbank so tri stanovanja v Kamnici blizu Maribora, ki jih je Pauko konec leta 2012 zaščitil pred upniki. Zgolj nekaj mesecev pozneje se je na njih na podlagi izvršbe vpisala NLB, v začetku leta 2014 pa je tožilstvo v preiskavi zaradi sumov oškodovanja upnikov in nezakonite pridobitve večje premoženjske koristi na stanovanja vpisalo začasno prepoved prodaje.
Pauko je bil namreč lastnik več milijonov evrov vrednega premoženja, ki ga je pravočasno zaščitil pred upniki. Pri tem se je za pomoč obrnil na nekdanje orionovce, ki so se pred leti ukvarjali z dajanjem oderuških posojil fizičnim osebam, danes pa z umikanjem premoženja v tujino s pomočjo zapletene mreže spečih podjetij. Ena glavnih operativk te mednarodne skupine je Barbara Podlogar, nekdanja prokuristka v Orionu, ki je v Sloveniji v zadnjih nekaj letih sodelovala pri številnih podobnih, tudi domnevno nezakonitih poslih.
O tesni povezavi med Paukom in orionovci priča tudi dejstvo, da je Sberbank izvršbo vložila ne le proti Pauku, ampak tudi proti več podjetjem, ki jih obvladujejo orionovci. Med njimi je The E-Emporium Limited iz Londona, katerega lastništvo se izgubi v ameriški davčni oazi Delaware.
Zaradi goljufije obsojeni primorski odvetnik
Natanko 120 tisoč evrov visok zemljiški dolg stoji tudi na poti zasegu dvosobnega stanovanja v Luciji, ki je v lasti Zdenka Fortunata, nekdaj znanega koprskega odvetnika. Ta je bil pred več kot desetletjem po maratonskem procesu zaradi goljufije obsojen na šest let zapora. Spomnimo, ta primer se je nanašal tudi na odmevni in še danes nepojasnjeni umor podjetnika Milka Mlakarja.
Natanko 120 tisoč evrov visok zemljiški dolg stoji tudi na poti zasegu dvosobnega stanovanja v Luciji, ki je v lasti Zdenka Fortunata, nekdaj znanega koprskega odvetnika.
Fortunat se je že leta 2011 znašel v davčnih in drugih dolgovih, leto dni pozneje pa je sodišče na dražbi nameravalo prodati njegov 50-odstotni delež v prej omenjenem stanovanju. Do prodaje ni prišlo, vendar upniki niso odnehali. Po dostopnih podatkih solastnica stanovanja že od leta 2011 vodi sodno bitko proti Fortunatu in od njega zahteva okoli 76 tisoč evrov.
Zemljiški dolg je Fortunat na svoj delež vpisal septembra 2013, že kmalu zatem pa je upnica vložila tožbo za njegov izbris. Dosegla je tudi vpis začasne odredbe na nepremičnini. Pred dnevi pa je okrajno sodišče v Piranu še javno pozvalo imetnika zemljiškega pisma, naj se razkrije, drugače bo zemljiški dolg ničen in bo lahko prišlo do prodaje stanovanja na dražbi.
Fortunat, ki se je do začetka letošnjega leta ukvarjal s poslovnim svetovanjem, nato pa zaprl s. p., ni bil dosegljiv za komentar. Telefonska številka, ki jo je uporabljal, ne deluje več.
Lovšin, Časar, družina Volk in Pogačar
Med tistimi, ki jih je sodišče v preteklosti pozvalo k razkritju zemljiškega dolga in jim je grozila izguba premoženja, so nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, ki ga preganja tožilstvo, že obsojeni nekdanji prvi mož Luke Koper Robert Časar, družina Volk, ki je pokopala Mesno industrijo Primorske (Mip) in ji zaradi tega sodijo, ter poslovnež in nekdanji lastnik Pinusa Igor Jurij Pogačar. Velika večina drugih, proti katerim prav tako že potekajo postopki, je manj znanih lokalnih podjetnikov in fizičnih oseb, ki so premoženje zavarovali zlasti pred bankami.
Kakšen je bil epilog sodnih postopkov v zvezi z izpodbijanjem njihovih zemljiških dolgov, ni znano.
Kdo vse je še uporabil zemljiški dolg
Na nepremičnine so zemljiški dolg vpisovali številni vplivni gospodarstveniki in osumljenci ali obtoženci kaznivih dejanj, nad katerimi je visela grožnja z odvzemom premoženja. Med njimi so Ivan Zidar (SCT), Marko Jaklič (Vzajemna), Hilda Tovšak (Vegrad), Zdenko Pavček (Viator & Vektor), Dušan Črnigoj (Primorje), Romana Pajenk (Probanka), Roman Glaser (Perutnina Ptuj), Lidija Žagar (Gradis Celje) in Boris Dolamič (GPG).
6