Kako so insajderji iz Probanke pred likvidacijo dvigovali denar

Razkrivamo, kako je nekdanja predsednica uprave Probanke tik pred nadzorovano likvidacijo banke iz nje dvignila svoje prihranke. Katere guvernerje Banke Slovenije poročilo o preiskovanju bančne luknje bremeni sumov kaznivih dejanj?

Konec oktobra je komisija sprejela vmesno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi v zvezi s Factor banko, Probanko in Banko Slovenije, prav tako pa tudi dodatno vmesno poročilo, ki je označeno z bančno tajnostjo.

Konec oktobra je komisija sprejela vmesno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi v zvezi s Factor banko, Probanko in Banko Slovenije, prav tako pa tudi dodatno vmesno poročilo, ki je označeno z bančno tajnostjo.

Ključni poudarki:

  • Nekdanja dolgoletna predsednica uprave in ustanoviteljica Probanke Romana Pajenk je nekaj mesecev pred nadzorovano likvidacijo iz banke dvignila svoje prihranke.
  • Komisija za preiskovanje zlorab v bančnem sistemu očita nevestno delo v službi: nekdanjima guvernerjema Marku Kranjcu in Mitji Gaspariju ter nekdanjim vodilnim uslužbencem Banke Slovenije – Mateju Krumberjeju, Samu Nučiču, Božu Jašoviču in Stanislavi Zadravec Caprirolo.
  • Pajenkova ob dvigu prihrankov ni izpolnjevala večine predpisanih kriterijev.
  • Med letoma 2011 in 2013 so pravne in fizične osebe, tako ali drugače povezane s Probanko, iz banke umaknile za več kot deset milijonov evrov depozitov.
  • Nadzorovana likvidacija Probanke (in Factor banke) je padla na pleča države.
  • Zadnji dan leta 2011 so imeli člani uprave ter štirinajst zaposlenih po individualnih pogodbah skupaj z družinskimi člani v banki 1,5 milijona evrov depozitov, leto pozneje pa le še 600 tisoč evrov.

V petek, 6. septembra 2013, so Probanki, kot smo jo poznali, bile zadnje ure. 

V prostorih Banke Slovenije sta sedela predsednik uprave Probanke Bogomir Kos in član uprave Vito Verstovšek. Izvedela sta, da bo šla banka čez nekaj ur v nadzorovano likvidacijo, nadzor v njej pa bo prevzela izredna uprava, ki jo bo vodil guverner Boštjan Jazbec. Po pripovedovanjih prič sta Kos in Verstovšek prostore Banke Slovenije zapustila v šoku.

A marsikdo je že pred tem vedel več. Med njimi očitno tudi nekdanji vodilni menedžerji Probanke na čelu z Romano Pajenk, ustanoviteljico in dolgoletno predsednico uprave te banke. Pajenkova je imela ključno vlogo v kapitalskem omrežju Probanka-Medaljon-Perutnina Ptuj-Avtotehna, ki je obvladovalo pomemben del gospodarstva severovzhodne Slovenije. 



Pajenkova (spet) pomagala potapljati Probanko

Romana Pajenk je po informacijah, ki jih je v zadnjih dneh potrdilo več virov blizu Probanke, le nekaj mesecev pred začetkom nadzorovane likvidacije iz banke dvignila svoje prihranke. Romana Pajenk je po informacijah, ki jih je v zadnjih dneh potrdilo več virov blizu Probanke, le nekaj mesecev pred začetkom nadzorovane likvidacije iz banke dvignila svoje prihranke. Foto: STA Po informacijah, ki jih je v zadnjih dneh potrdilo več virov blizu Probanke, je le nekaj mesecev pred začetkom nadzorovane likvidacije iz banke dvignila svoje prihranke. Ti so bistveno višji od zneska, ki bi ga Pajenkova iz Probanke dobila v primeru njenega stečaja.

Medtem ko je Pajenkova svoj denar dvigovala, je denar drugih varčevalcev ostal v banki. Ti so v začetku likvidacije v Probanki imeli še za 260 milijonov evrov prihrankov. 

Spomnimo, prav odlivi depozitov so bili eden od ključnih razlogov za težave Probanke. Ta je o tem 2. septembra 2013, le štiri dni pred uvedbo nadzorovane likvidacije, obvestila tudi Banko Slovenije, ob nadaljevanju tega trenda pa bi Probanki za poplačilo depozitov zmanjkalo dobrih deset milijonov evrov.

Depoziti zanimali tudi Logarjevo komisijo. Kaj je ugotovila?

Podatke o imetnikih depozitov Probanke, višjih od sto tisoč evrov, je že lani zahtevala tudi državnozborska komisija za preiskovanje zlorab v bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar. Iz javnega dela vmesnega poročila, ki ga je pripravila komisija, je razvidno, da jih je dobila konec lanskega leta. 

Konec oktobra je sicer komisija sprejela vmesno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi v zvezi s Factor banko, Probanko in Banko Slovenije, prav tako pa dodatno vmesno poročilo, ki je označeno z bančno tajnostjo.

Česa sumijo Gasparija in Kranjca

Ugotovitve parlamentarne preiskovalne komisije o vzrokih za nastanek bančne luknje so precej obremenjujoče za centralno banko, zlasti za nekdanja guvernerja Marka Kranjca in Mitjo Gasparija. Obema skupaj s preostalimi vodilnimi uslužbenci Banke Slovenije – Matejem Krumbergerjem, Samom Nučičem, Božom Jašovičem in Stanislavo Zadravec Caprirolo – poročilo očita sume kaznivih dejanj nevestnega dela v službi. Enako tudi nekdanjim članom uprav in nadzornih svetov obeh propadlih bank, saj naj bi uveljavljali slabe bančne prakse v takšnem obsegu, da je bila kriza v teh dveh bankah neizogibna.

Za takšno ravnanje po oceni komisije v celoti nosijo odgovornost. Komisija državnemu zboru, ki bo poročilo predvidoma obravnaval na seji ta mesec, predlaga, da ga pošlje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) kot naznanitev sumov kaznivih dejanj.

Kaj je šlo narobe

Ključno vprašanje je, ali je nova uprava Probanke pri sprostitvi depozita kršila njena interna pravila. Ključno vprašanje je, ali je nova uprava Probanke pri sprostitvi depozita kršila njena interna pravila. Foto: Matej Leskovšek Romana Pajenk je bila na čelu Probanke do septembra 2012, ko jo je morala zapustiti na zahtevo Banke Slovenije. 

Že takrat so se nad eno manjših slovenskih bank zgrinjali temni oblaki. V prvih šestih mesecih leta 2012 je ustvarila dvanajst milijonov evrov čiste izgube. Ta je skoraj v celoti izničila učinke dodatnega kapitala, ki so ga v Probanki zbrali na sporen način: s posojili svojim strankam, ki so nato – pred očmi Banke Slovenije, ki je to prakso dopustila – kupovale delnice banke. Podjetja in država so iz banke začeli umikati depozite. 

Konec julija 2013 je Probanka dobila še zadnji "opomin pred izključitvijo". Banka Slovenije je ugotovila, da Probanka v postavljenem roku ni zagotovila ustreznega kapitala, in ji za odpravo kršitev dala na voljo dva meseca. Pozneje je Banka Slovenije v poročilu o likvidaciji Probanke zapisala, da poslovni model banke ni bil dolgoročno vzdržen. 

Pajenkova dvignila prihranke iz ogrožene Probanke

Medtem ko se je nova uprava, ki jo je vodil Kos, začela ukvarjati s sanacijo banke in iskanjem strateškega partnerja, ki bi jo rešil z vplačilom 50 milijonov evrov kapitala, je imela Pajenkova očitno drugačne načrte. 

Po naših podatkih je imela pri Probanki zaprt depozit v višini, ki je krepko presegala sto tisoč evrov, torej znesek, za katerega država jamči varčevalcem ob morebitnem stečaju posamezne banke. 

Kot dolgoletna "insajderka" se je Romana Pajenk zagotovo zavedala, v kakšnem stanju je banka. Spomladi 2013 je bila njena usoda negotova, v najslabšem primeru pa ji je grozil celo stečaj. Ker bi v tem primeru zelo verjetno ostala brez pomembnega dela prihrankov v Probanki, se je odločila, da jih bo dvignila.

Kdo je pritiskal, da je Pajenkova dobila denar?

Pri tem je ključno vprašanje, ali je nova uprava Probanke pri sprostitvi depozita kršila svoja interna pravila. Nekdanja članica uprave Probanke Branka Hazenmali Požar je tako poslancem Logarjeve komisije razlagala tudi o pritiskih za poplačilo depozita, ki ga je imela Pajenkova. To informacijo so nam potrdili tudi viri blizu Probanke, saj Pajenkova pri svoji nameri ni izpolnjevala večine predpisanih kriterijev.

Na Bogomirja Kosa, ki po odhodu iz banke deluje kot svetovalec uprave KD Group, smo zato včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je:

1. Kakšna so bila pravila za predčasno dvigovanje depozitov nad sto tisoč evrov v času, ko ste bili v upravi Probanke? 

2. Katere kriterije je morala v tem primeru izpolnjevati stranka? 

3. Zakaj se je v času, ko ste vodili upravo Probanke, na vas obrnila Romana Pajenk z željo po predčasnem dvigu svojega depozita? Če, koliko mesecev pred začetkom nadzorovane likvidacije je prišla do vas in za kolikšen depozit je šlo?

4. Ste ob odobritvi njene prošnje kršili notranje akte banke?

5. Ali ste bili v mesecih pred začetkom nadzorovane likvidacije deležni velikega števila zahtev strank in povezanih oseb za dvige denarja? 

Odgovore bomo objavili takoj, ko jih bomo prejeli. 



Milana Lah: "O depozitih drugih oseb ne vem nič" 

Milana Lah nam je pojasnila, da je bila v času, ko je sama sedela v upravi Probanke, "predčasna sprostitev depozitov strank mogoča v skladu z bančno regulativo in interno določenimi postopki v banki". Milana Lah nam je pojasnila, da je bila v času, ko je sama sedela v upravi Probanke, "predčasna sprostitev depozitov strank mogoča v skladu z bančno regulativo in interno določenimi postopki v banki". Foto: Mediaspeed Z Romano Pajenk smo neuspešno skušali priti v stik prek njenega odvetnika Mihaela Jenčiča. Ta jo zastopa na sojenju zaradi spornega povečanja kapitala v Probanki, na katerem tožilstvo Pajenkovi in nekdanji članici uprave Milani Lah očita zlorabo položaja. Več njenih nekdanjih sodelavcev nam je zatrdilo, da z njo nimajo več stikov. Po naših podatkih Pajenkova trenutno živi v Avstriji. 

Državnozborski komisiji je Pajenkova pojasnila, da "je denar potrebovala". "Gospoda Kosa sem zato prosila, če je mogoče, da po enakih pravilih, kot veljajo za vse druge, lahko ta denar sprostijo predčasno," je odgovorila na vprašanje, ali je denar dvignila, ker se je bala stečaja Probanke.

"Po svojem odhodu nisem iz banke dvigovala nikakršnih prihrankov, transakcijski račun sem zaprla, ko je banka prenehala izvajati plačilni promet. O depozitih drugih oseb mi ni nič znano," je dodala nekdanja članice uprave Probanke, ki je takoj po odhodu na svoji nepremičnini vpisala zemljiški dolg v višini 300 tisoč evrov. V istem času je enako storila tudi Romana Pajenk, in to za isti znesek. 

Nekdanji član uprave Probanke Vito Verstovšek poudarja, da so za predčasni dvig depozitov nad sto tisoč evrov morali obstajati utemeljeni razlogi". "Enoznačnih pravil ni bilo, načeloma je moralo iti za kakšne izredne dogodke. Presojali smo od primera do primera," je poudaril Verstovšek.

Imre Balogh, predsednik uprave Probanke po uvedbi nadzorovane likvidacije, za pojasnila ni bil dosegljiv. 

Beg denarja insajderjev iz Probanke

Pajenkova še zdaleč ni bila edina, ki je iz Probanke na hitro umikala prihranke. Podatki iz letnih poročil Probanke za obdobje med letoma 2011 in 2013 kažejo, da so v tem času depoziti vodilnih in povezanih oseb na veliko "kopneli". 

Kaj so povezane osebe

Med povezane osebe spadajo delničarji s pomembnim upravljavskim deležem v banki, člani nadzornega sveta banke, člani uprave in zaposleni po individualnih pogodbah ter odvisne in pridružene družbe. Banka v povezavi z omenjenimi transakcijami v letu 2013 ni pripoznala nobenih odpisov.

Predsednik uprave Probanke Bogomir Kos ter člana uprave Vito Verstovšek in Branka Hazemli Požar leta 2012. Predsednik uprave Probanke Bogomir Kos ter člana uprave Vito Verstovšek in Branka Hazemli Požar leta 2012. Foto: STA Še na zadnji dan leta 2011 so imeli člani uprave, v kateri so sedeli Pajenkova, Lahova in Verstovšek ter štirinajst zaposlenih po individualnih pogodbah, skupaj z družinskimi člani v banki za skoraj 1,5 milijona evrov depozitov, delničarji pa za 9,5 milijona evrov. Leto dni pozneje so imeli delničarji, med katerimi sta bila največja Perutnina Ptuj in Medaljon, v Probanki naloženih le še dobrih 600 tisoč evrov, člani uprave in "individualni" menedžerji pa dober milijon evrov. 

Samo med letoma 2011 in 2013 so pravne in fizične osebe, tako ali drugače povezane s Probanko, iz banke umaknile za več kot deset milijonov evrov depozitov. Spomnimo, prav odliv depozitov je bila ena večjih težav Probanke pred njeno likvidacijo. 


Zakaj so podatki o depozitih pomembni za davkoplačevalce

Toda na drugi strani je Probanka samo svojim delničarjem in povezanim osebam odobrila za 150 milijonov evrov posojil, ki jih je v pretežni meri še pred likvidacijo tudi podaljšala oziroma refinancirala. Delež teh posojil v vsem kreditnem portfelju banke je celo presegal petino. 

Podatki o begu depozitov najbolje obveščenih o dogajanju v Probanki so pomembni zaradi naslednjih razlogov:

  1. Nadzorovana likvidacija Probanka (in Factor banke) je padla na pleča države, ki je za poravnavo njunih obveznosti do upnikov jamčila z dobro milijardo evrov poroštev. Tudi pred likvidacijo je Probanki likvidnost pomagala ohranjati država, ki je imela v banki konec leta 2012 za 103 milijone evrov depozitov.
     
  2. Še vedno ni znano, koliko bo znašal končni račun, ki ga bomo davkoplačevalci dobili ob likvidaciji Probanke (in Factor banke). Ob pripojitvi Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) sta obe banki državi dolgovali še 340 milijonov evrov. DUTB, bolj znana kot slaba banka, je prav zaradi pripojitve državo zaprosila za 50 milijonov evrov dodatnega kapitala. Na DUTB so pojasnili, da odgovora ministrstva za finance še niso prejeli. 
     
  3. Probanka kljub drugačni napovedi ni sama poplačala stroškov svojega zaprtja. Ravno nasprotno, v bilanci Probanke je bilo pred pripojitvijo kljub drugačnim napovedim za deset milijonov evrov negativnega kapitala. Zaradi naknadno ugotovljenega negativnega kapitala so padli v vodo tudi načrti Banke Slovenije, da bi se na DUTB prenesel le del njenega premoženja, preostanek pa na namensko družbo za prestrukturiranje, ki bi jo prodali zasebnemu vlagatelju. 

Komentarji

19
  • začuden / 08.11.2016. ob 14:11

    Resnična "prva dama" Probanke. Tako kot Hilda "dama" Vegrada. Pomagale so potopiti svojo firmo in ob tem poskrbele zase in za "svoje." To je zločin, ki bi se v urejenih državah kaznoval s kakimi 20 leti in dosmrtno prepovedjo zasedanja odgovornih mest.

  • Nichiren / 08.11.2016. ob 17:36

    prvega ki je rinil rokice v marmelado ,bi morali obesiti za jajčka in bi bil zgled za ostale.tako so si pa politiki prikrojili zakone in to sedaj koristijo vsi,od kriminalcev,preko tajkunov do politikov.dokler ne bo kazensko-materijale odgovornosti za vsako delo (ne samo za tamale)ne bomo na zeleni veji.drugi način je lahko samo krvav in takrat plačajo vsi;krivi in nedolžni.pravica naj bi bila slepa

  • piška / 08.11.2016. ob 18:37

    Zakaj pa niso go. Romano javno ustrelili ali obesili za pete, kot Claro Petacci ?

Prikaži vse

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.