Kordež o "pajdaših": Vedeli so, kaj delajo, a jaz ne bom bremenil nikogar

Sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča Srečko Škerbec je nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu izrekel sedem let in šest mesecev zaporne kazni ter 23.500 evrov stranske denarne kazni. To mora plačati v dveh letih, če ne bo plačal, se denar prevede v dodatno zaporno kazen (neplačilo celotne kazni bi pomenilo dodatnega pol leta zapora).

Več kot leto dni že prestal Kazen je tri mesece nižja od tiste, na katero je Kordež pristal v sporazumu o priznanju krivde s specializiranim državnim tožilstvom. S tem se je dogovoril za sedem let in devet mesecev zapora. Po besedah tožilca Jožeta Kozine je nekoliko nižja kazen normalna, ko sodišče združuje kazni za različna kazniva dejanja v enotno kazen.

Kordež je namreč - za zdaj seveda nepravnomočno - obsojen zaradi zlorabe položaja, napeljevanja k zlorabi položaja in ponarejanja listin. Upoštevajoč, da je 15 mesecev Kordež že odsedel, bo v primeru pravnomočne sodbe v zaporu še šest let in tri mesece.

Sojenje "v paketu" Pod drobnogledom preiskovalcev se je Kordež znašel že decembra 2010, pol leta po prevzemu Merkurja, s tožilstvom pa se je zadnje mesece pogajal pred ponovljenim sojenjem v primeru preprodaje trgovskega centra Primskovo.

V tem primeru je bil obsojen zaradi zlorabe položaja, in sicer na zaporno kazen šest let in pet mesecev zapora, a je vrhovno sodišče, potem ko je v zaporu na Dobu prestal leto in tri mesece dosojene zaporne kazni, deloma ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo sodbo, Kordeža pa poslalo iz zapora.

Tožilstvo je po razveljavljeni sodbi decembra vložilo novo neposredno obtožbo zoper Kordeža, v katero je vključilo celotno serijo spornih poslov, od preprodaje centra Primskovo, prek prenosa preostalih centrov na družbo HTC Dva do financiranja lastninjenja Merkurja prek obvodov.

Če bo sodba pravnomočna, Kordežu tudi ob morebitnih novih ovadbah v zvezi z menedžerskim prevzemom ne bodo več ogli soditi. Če bi se ovadbe nanašale na druga kazniva dejanja, pa bo ravno tako procesiran, je pojasnil Kozina.

Kordež: Sprejemam odgovornost, obremenil pa ne bom nikogar Kordež je po sojenju dejal, da sprejema odgovornost za kazniva dejanja in da poslov ne bi sklepal, če bi vedel, da so kazniva. Hkrait je poudaril, da so drugi vpleteni v posle - pri prevzemu Merkurja so Merfinu v večinski lasti Kordeža pomagala podjetja Gorenje. Iskratel, G Skupina, Gorenjska banka in druga - dobro poznali svoj posel in vedeli, kaj počnejo. Sam sicer, kot pravi, ne bo nikogar obremenil.

Da so Kordeževi poslovni partnerji vedeli, kaj delajo, seveda vedo tudi na tožilstvu "Gotovo tega niso delali iz humanitarnih vzgibov. Prepričan sem, da Kordež ni vsako jutro začudeno gledal, kdo mu je nakazal denar," je to slikovito opisal Kozina. A, kot pravi, je v pogajanjih s Kordežem sam nasprotoval idejam, da bi sporazum s Kordežem pogojevali s tem, da obremeni druge vpletene. "Vem, da Kordež tega ne bi naredil."

Šef tožilstva Harij Furlan pa je na novinarski konferenci po sojenju dejal, da bo seveda Kordež moral v morebitnih nadaljnjih postopkih na zahtevo obrambe ali tožilstva pričati.

Kozina: Zadeva Primskovo bi decembra zastarala Tožilstvo si sicer sporazum šteje kot uspeh. Kot je povedal Furlan, je pet ali šest nekdaj vidnih gospodarstvenikov že pristalo na podoben sporazum. imen ni želel izdati.

Kozina je o zadevi Kordež poudaril, da se je na tožilstvu nabralo več ovadb, ki so jih lahko združili v nadaljevano kaznivo dejanje. Tožilstvo je bilo v časovni stiski, saj bi zadeva Primskovo decembra zastarala. "V tem primeru je šlo za igro na vse ali nič Tožilstvo je veliko tvegalo s pogajanji, saj bi lahko Kordež v zadnjem trenutku odstopil, mi pa bi izgubili veliko časa," je dejal.

Denarja sicer ne bomo nikoli videli, je ob koncu novinarske konference še dejal tožilec in zavrnil očitke, da izrečena kazen ni sorazmerna z višino škode. "Njegov namen ni bil sebi pridobiti ta denar, temveč izvesti projekt, ki pa se ni izšel," je dejal o Kordežu.