Petek, 9. 1. 2015, 16.11
4 leta, 11 mesecev
Kako se varnost v Sloveniji privatizira
V javnosti se še vedno ni polegla zgodba o umoru direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Po poročanju nekaterih medijev naj bi Jamniku po SMS-sporočilih že nekaj časa pred usodnim dogodkom grozili s smrtjo. Staršem naj bi celo teden pred umorom povedal, da si želi biti pokopan doma.
Ta namreč v prvem odstavku predpisuje, da "kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih let. Pregon se začne na zasebno tožbo."
Sicer meni, da se je treba na vsako grožnjo odzvati, če je prišla po SMS-sporočilu, jo je treba shraniti in čim prej prijaviti pristojnemu organu.
Čeprav se to kaznivo dejanje preganja po zasebni tožbi, ko lahko posameznik tožbo, tudi zoper neznanega storilca, vloži na katerokoli tožilstvo, sodstvo ali policijo, so policisti prijavo dolžni sprejeti.
Kot je pojasnil Drago Menegalija z Generalne policijske uprave, človeku, ki prejema grožnje, pojasnijo, da mora vložiti zasebno tožbo, in ga opozorijo na samozaščitno ravnanje.
Na policiji svetujejo, da podate prijavo oziroma ovadbo na policijo, tožilstvo ali sodišče, čeprav vas ne morejo varovati, saj tako ne damo priložnosti storilcem kaznivih dejanj, da ostanejo neodkriti. Kot pravijo na okrožnem sodišču, nobene tožbe pokojnega Jamnika niso prejeli.
Zakaj se je to spremenilo? Na policiji pravijo, da se s spremembo niso strinjali, saj "gre pri tem kaznivem dejanju za resno grožnjo z napadom na življenje in telo oškodovanca".
So pa v Sloveniji še vedno tudi ljudje, ki so nekakšna varovana kategorija. Mednje spadajo recimo politiki, pojasni Peter Umek s Fakultete za varnostne vede. "Ti prejemajo kar nekaj grozilnih ali pa vsaj nesramnih pisem, a se na srečo do zdaj ni zgodilo še nič resnega," pravi Umek.
"Grožnje so lahko različne in tudi ljudje jih različno dojemamo. Če gredo v smeri 'Ubil te bom' oziroma so bolj osebne, jih običajno ne jemljemo dovolj resno, če pa kažejo na to, da storilec ve, kje se gibljemo, da pozna naše vsakdanje življenje, pa se grožnje lahko tudi uresničijo," pojasni.
Najtežje pa ljudje prenašamo grozilne napovedi, ki vključujejo družinske člane, otroke. "Spomnim se kriminalista, ki so ga morali zavarovati, saj mu je kriminalna združba, ki jo je razkril, začela groziti, da bodo škodili njegovemu otroku. Enega od članov združbe je namreč videl pred šolo, ki jo je obiskoval otrok," se spominja Umek.
In še Umekov nasvet: "Zelo malo lahko pričakujemo od policije, za lastno varnost moramo poskrbeti sami."