Petek,
9. 1. 2015,
16.11

Osveženo pred

4 leta, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Janko Jamnik grožnje Bojan Dobovšek Peter Umek varnost

Petek, 9. 1. 2015, 16.11

4 leta, 10 mesecev

Kako se varnost v Sloveniji privatizira

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Kaj lahko storite, če dobivate grozilna sporočila, kakršna je prejemal tudi nedavno umorjeni direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik? Lahko prijava groženj policiji prepreči najhujše?

V javnosti se še vedno ni polegla zgodba o umoru direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika. Po poročanju nekaterih medijev naj bi Jamniku po SMS-sporočilih že nekaj časa pred usodnim dogodkom grozili s smrtjo. Staršem naj bi celo teden pred umorom povedal, da si želi biti pokopan doma.

Če vam grozijo, morate sami preganjati storilca Po naših informacijah pa Jamnik groženj nikoli ni prijavil policiji. A tudi če bi jih, bi ga na policiji napotili na zasebno tožbo, smo izvedeli. Novela kazenskega zakonika KZ 1B namreč opredeljuje kaznivo dejanje grožnje v 135. členu omenjenega zakonika.

Ta namreč v prvem odstavku predpisuje, da "kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih let. Pregon se začne na zasebno tožbo."

Dobovšek: Delo policije se prelaga na posameznika "Gre za privatizacijo varnosti, kar pomeni, da se delo policije prelaga na občane. Posameznik mora torej sam poskrbeti za svojo varnost, kar pa stane, saj to pomeni, da mora ob občutku ogroženosti najeti detektive ali varnostne agencije," pravi predavatelj na Fakulteti za varnostne vede in poslanec Bojan Dobovšek in dodaja, da si lahko torej varnost privoščijo tisti, ki imajo dovolj finančnih sredstev.

Sicer meni, da se je treba na vsako grožnjo odzvati, če je prišla po SMS-sporočilu, jo je treba shraniti in čim prej prijaviti pristojnemu organu.

Čeprav se to kaznivo dejanje preganja po zasebni tožbi, ko lahko posameznik tožbo, tudi zoper neznanega storilca, vloži na katerokoli tožilstvo, sodstvo ali policijo, so policisti prijavo dolžni sprejeti.

Kot je pojasnil Drago Menegalija z Generalne policijske uprave, človeku, ki prejema grožnje, pojasnijo, da mora vložiti zasebno tožbo, in ga opozorijo na samozaščitno ravnanje.

Na policiji svetujejo, da podate prijavo oziroma ovadbo na policijo, tožilstvo ali sodišče, čeprav vas ne morejo varovati, saj tako ne damo priložnosti storilcem kaznivih dejanj, da ostanejo neodkriti. Kot pravijo na okrožnem sodišču, nobene tožbe pokojnega Jamnika niso prejeli.

Kolektivna varnost v okviru lokalnih skupnosti Očitno pa nas čaka nič kaj svetla prihodnost, ko bomo morali sami poskrbeti in tudi plačati za stvari, ki jih je do zdaj zagotavljala družba. Dobovšek tako opozori še na privatizacijo zaporov, sodstva in na pomen kolektivne varnosti v okviru lokalnih skupnosti, "ko se bodo sosedje pazili med seboj".

Zakaj se je to spremenilo? Na policiji pravijo, da se s spremembo niso strinjali, saj "gre pri tem kaznivem dejanju za resno grožnjo z napadom na življenje in telo oškodovanca".

So pa v Sloveniji še vedno tudi ljudje, ki so nekakšna varovana kategorija. Mednje spadajo recimo politiki, pojasni Peter Umek s Fakultete za varnostne vede. "Ti prejemajo kar nekaj grozilnih ali pa vsaj nesramnih pisem, a se na srečo do zdaj ni zgodilo še nič resnega," pravi Umek.

Umek: Grožnje jemljemo resno, če so vpleteni otroci Prepričan je tudi, da bi policija, če bi pokojni Jamnik zadevo prijavil, morda lahko nadzorovala telefon oziroma locirala te grožnje. Dodaja, da je Jamnik bil takšna oseba oziroma je bil na takšnem položaju, da bi lahko bil deležen vsaj preverjanja.

"Grožnje so lahko različne in tudi ljudje jih različno dojemamo. Če gredo v smeri 'Ubil te bom' oziroma so bolj osebne, jih običajno ne jemljemo dovolj resno, če pa kažejo na to, da storilec ve, kje se gibljemo, da pozna naše vsakdanje življenje, pa se grožnje lahko tudi uresničijo," pojasni.

Najtežje pa ljudje prenašamo grozilne napovedi, ki vključujejo družinske člane, otroke. "Spomnim se kriminalista, ki so ga morali zavarovati, saj mu je kriminalna združba, ki jo je razkril, začela groziti, da bodo škodili njegovemu otroku. Enega od članov združbe je namreč videl pred šolo, ki jo je obiskoval otrok," se spominja Umek.

In še Umekov nasvet: "Zelo malo lahko pričakujemo od policije, za lastno varnost moramo poskrbeti sami."