Ivan Perić še vedno vztraja: Nisem ubil svoje družine

Perića so aretirali oktobra 2002, ko je na policijo prijavil ljudi, ki naj bi ga izsiljevali za denar. Kot sostorilca, ki je Periću preskrbel pištolo, s katero je bila družina ubita, se je na zatožni klopi znašel tudi Igor Mišković. Marca 2004 je senat okrožnega sodišča oba spoznal za kriva trojnega umora in Perića obsodil na najvišjo možno kazen 30 let zapora, Mišković pa jo je odnesel s tremi leti in pol zapora. Višje sodišče je s pritožbo leto pozneje obema kazen potrdilo. Mišković celotne kazni ni odslužil, saj ga je kljub predkaznovanosti pokojni predsednik države Janez Drnovšek pomilostil. Ob tej priložnosti smo v zaporu na Dobu obiskali Perića.

Čeferin: Perić tega ni bil sposoben izpeljati Obramba Ivana Periča oziroma Peter Čeferin je še po desetih letih prepričan, da Perić tega zločina ni bil sposoben izpeljati. "Ivan Perić v tistem času, star 21 let, ni bil sposoben se v istem dnevu odpeljati v Rovinj, hladnokrvno z natančnostjo izkušenega strelca umoriti svoje najbližje in se nato odpeljati še nazaj v Ljubljano," je v intervjuju za Planet siol.net povedal Čeferin. Perić je tudi razlog, zakaj se Čeferin še ne misli upokojiti. Med sojenjem je večkrat poudaril, da so priče videle člane umorjene družine še po datumu, ki velja za datum smrti, na kraju ni bilo niti ene materialne sledi, ki bi nakazovala, da je Perić tisti, ki je hladnokrvno ubil družino Rakić.

Poligraf ga je kot storilca izključil Opozarjal je na to, da sodišče ni upoštevalo, da je poligrafsko testiranje na Hrvaškem Perića izključilo kot možnega storilca, medtem ko je za njegova strica, brata pokojne, pokazalo ravno nasprotno. Sodišče ni upoštevalo niti, da je preiskava na Hrvaškem pokazala, da so pokojni umrli 16. avgusta, in ne 14. avgusta, kot se je sodilo Periću.

Perić: Tudi izbrisani so sodbo čakali 20 let, a so jo dočakali Zaradi vseh teh dvomov je leta 2009 Čeferin vložil tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice. "Nič se še ni zgodilo, sestra se je pozanimala in ugotovila, da se za posamezen primer na evropskem sodišču čaka od štiri do šest let. Tudi izbrisani so čakali 20 let, a so sodbo dočakali," pravi Perić, ki je v desetih letih na Dobu končal dve šoli, trenutno se pripravlja na jesenski del mature, nato pa bi rad študiral ekonomijo.

"Želim si, da bi mi odobrili premestitev v Ljubljano ali Maribor, kjer je šola bliže. Če se namreč z Doba vozim v Ljubljano, to stane 50 evrov in še veliko časa mi vzame, stroške pa morajo kriti svojci," pojasnjuje. Sicer pa obsojenci ne obiskujejo predavanj, temveč dobijo skripta, po katerih snov sami študirajo.

Drugi del družine ga redno obiskuje Še po desetih letih vztraja: "Nisem kriv." Ne moreš priznati nečesa, česar nisi storil, je prepričan. "Še danes mi je grozno, ko pogledam fotografije mame, brata, očima, a kaj hočem. Moram živeti naprej," pravi in dodaja, da vse skupaj lažje prestaja tudi zaradi velike podpore, ki jo ima s strani svoje druge družine, torej očeta, mačehe in dveh polsester, ki ga redno obiskujejo.

Našel si je punco, čeprav je za rešetkami Perić je imel tudi ogromno podpore in zaupanje njegovega takratnega dekleta, s katero se je razšel pred tremi leti. Kot pravi, ji je sam rekel, da res nima smisla, da ga čaka naslednjih 30 let. Pa vendar ni samski, ima dekle, ki ga obiskuje enkrat na teden. Presenečeni ugotovimo, da si lahko partnerja očitno najdeš tudi, če se znajdeš za visokimi zidovi zapora, a kaj več o svoji novi ljubezni nam ni hotel izdati.

Prepričan, da bo evropsko sodišče slej ko prej odločilo v njegov prid, ima že načrte za prihodnost. Ta se mu riše v Švici.