Draško Veselinovič: Infond Holding je redno poravnaval obveznosti do banke in je bil dober poslovni partner

Podaljšanje posojila Infond Holdingu po mnenju Draška Veselinoviča ni bilo sporno, saj je bilo zavarovano, z zakonitostjo financiranja poslov pa se banka ne ukvarja. Podaljšanja ni bilo, je navajal, zaradi zakona, ki ga je sprejel parlament. Politika je tudi sicer nekaj časa sama spodbujala tovrstne prevzeme, ker ni želela, da bi podjetja prevzemali tujci.

Na okrožnem sodišču se je danes sojenje nadaljevalo Bošku Šrotu, Vesni Rosenfeld in Matjažu Rutarju ter pravni osebi Atka Prima. Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, ki pa nikoli niso bile poplačane v celoti.

Šrot naj bi s tem, ko je za potrebe refinanciranja prevzemnega projekta prenašal sredstva na Infond Holding, naklepno oškodoval družbo, saj je vedel, da ta posojila, ki so bila že v začetku nezakonita, ne bodo vrnjena. Nekdanji direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar in nekdanja Šrotova svetovalka Vesna Rosenfeld pa sta obtožena pomoči pri zlorabi položaja.

Veselinovič: Politika je blokirala holding NLB je sicer v letu 2009, ko je dva meseca upravo banke vodil Veselinovič, za nekaj mesecev podaljšala kratkoročno posojilo Infond Holdingu, prek katerega je Šrot obvladoval laško pivovarno. Posojilo po Veselinovičevem odstopu ni bilo podaljšano, Infond Holding pa je šel v stečaj. Nekdanji predsednik uprave NLB je ocenil, da je politika takrat blokirala holding.

Pojasnil je, da je formalno res šlo za kratkoročno posojilo, realno pa za dolgoročno. V času, ko je gospodarska kriza že kazala zobe, banka ni odobravala novih posojil, temveč je šlo za reprogramiranje že danih posojil.

Po njegovih besedah od podjetij niso mogli zahtevati takojšnjih poplačil posojil, ker bi večina zaradi tega lahko propadla," je dejal Veselinovič. Posojilo v višini nekaj čez 130 milijonov bi Infond Holdnig lahko odplačal v desetih letih.

Ocenjuje, da je bilo posojilo primerno zavarovano, in sicer z delnicami Mercatorja, ki so takrat dosegale trikratno vrednost, kot so bile pred kratkim prodane Agrokorju. A, poudarja priča, je bila politika takrat izredno proti prodaji Mercatorja, varuh konkurence pa je v dveh letih povsem spremenil svoje mnenje. "Takrat je bila politika proti prodaji in je podala negativno mnenje, potem pa je s Pahorjevo vlado svoje mnenje povsem spremenila," je navajala priča.

Veselinovič: Nisem hotel biti del te zgodbe, zato sem po dveh mesecih odstopil Nisem hotel biti del te zgodbe, politika je pritiskala name, je poudaril Veselinovič, zato sem podal odstop. "Prvotni predlog zakona o jamstveni shemi je bil pozneje sicer malo omiljen," je pojasnil. Prvi predlog zakona naj bi zajel vse holdinge v Sloveniji, šlo naj bi za 5,5 milijarde sredstev.

"V primeru sprejetja takega zakona bi se trg vrednostnih papirjev sesul še bolj, bančna luknja bi bila še večja," zatrjuje nekdanji prvi mož NLB. Zatrdil je tudi, da Infond Holding oziroma podjetja niso mogla predvideti, da se bo država pri odločitvah o najemanju posojil vmešala med banko in poslovnega partnerja.