Zmagoslavje krivosodja

Za to, da lahko demokracija, značilna za te družbe, deluje normalno, potrebujemo delujočo pravno državo. Brez nje je pohabljena. Zdaj pa je postalo dokončno jasno, da v Sloveniji pravna država ne obstaja. Škandalozna obtožba, kakršno je spisalo tožilstvo, v resni državi sploh ne bi smela priti pred sodišče, saj ne temelji na nikakršnih kredibilnih dokazih. Po svoji argumentaciji, s kvalifikacijo, da naj bi bila obljuba podkupnine storjena na "neznanem kraju, ob neznanem času in na neznan način", ob čemer je neznana tudi višina obljubljene podkupnine, predstavlja pravi napad na zdravo pamet. Po svoji logiki pa močno spominja na stalinistične procese, ko se je odsotnost konkretnih dokazov razumelo za nekaj obremenilnega, češ obtoženec je tako pretkan, da skriva svoje početje, zato je še toliko bolj kriv. Vendar je vseeno na ljubljanskem okrajnem sodišču doživela svoj potrditveni epilog. Morda sodnica Barbara Klajnšek danes misli, da se bo z obsodbo Janše in kolegov prikupila sodni in politični oblasti, vendar bo ta razsodba postala črni madež politične pristranskosti, ki jo bo spremljal do konca poklicne poti. Slovenija se je tako znašla v neslavni družbi držav, kot sta na primer Belorusija in Ukrajina, kjer na montiranih procesih preganjajo opozicijske politike in druge nasprotnike vladajoče nomenklature. Spomnimo se, kako pogosto so naši in tudi evropski levičarji napadali madžarskega premierja Viktorja Orbana, češ da uvaja avtoritarni režim, da si podreja sodstvo in podobno. Vendar se tam opozicijskih prvakov sodno ne preganja. Pri nas pravosodni organi sankcionirajo zgolj politike s t. i. desnice. Medtem ko so Janšo (in še pred tem mariborskega župana Kanglerja) obsodili na podlagi namišljenih dokazov, pa se proti politikom z levega pola, ki so deležni bistveno hujših in precej bolj utemeljenih sumov zlorab (najbolj očiten je primer Janković), postopki "čudežno" ne premaknejo nikamor. Očitno je torej, da tozadevne institucije služijo kot orodje za politična obračunavanja.

Takšna situacija ljudem nikakor ne daje občutka varnosti. Na podoben način, kot so obsodili zgoraj omenjeno trojico, je mogoče obsoditi dobesedno kogarkoli. Ne gre samo za to, da država ni zmožna zavarovati državljanov pred posegi v njihove pravice. Del njih – tisti, ki ne prisega na socialistično ideologijo in ki si to celo upa javno izraziti – se lahko zdaj upravičeno boji šikaniranja njenih organov.

Pravosodni sistem predstavlja največjo oviro pri evropeizaciji slovenske družbe. To, kar imamo zdaj, lahko bolj upravičeno imenujemo za "krivosodje". Očitno je, kako zelo potrebno bi bilo ob začetku tranzicije izvesti lustracijo. Na mnogo področjih, v prvi vrsti pa v pravosodju. Ljudem, ki so v preteklosti kršili človekove pravice in ki še vedno prisegajo na vrednote nekdanjega komunističnega režima, tu nikakor ne bi smelo biti mesta. Za to, da bo lahko družba končno svobodno zadihala, bi bilo treba temeljito "resetirati" to področje. Pomoč pri tem bi morala biti tudi glavna naloga institucij Evropske unije, če želi, da se Slovenija končno normalizira.