Zatiralci osamosvojitvenega duha

Nasprotno, že zadnjih nekaj let je prisotno naraščajoče razočaranje nad stanjem v državi. Iz tega razočaranja ni izvzeto tako rekoč nobeno pomembnejše področje, čeprav je pri pričakovanju glavnina ljudskega gneva usmerjena na politiko in politike. Ne samo na to ali ono vlado, to ali ono politično stranke te ali one ideološke usmeritve. Gre za nezaupanje v politično elito in politični sistem kot celoto. V zadnjem obdobju imamo opraviti z izrazitim oddaljevanjem od vrednot slovenske osamosvojitve. Krepi se duh nedemokratične preteklosti. Tako nekatere najpomembnejše – celo ministrske – položaje v državi zasedajo ljudje, ki so aktivno nasprotovali osamosvojitvenim procesom. Na drugi strani se izloča in/ali šikanira tiste, ki so tedaj igrali odločilno vlogo. Razkazovanje komunističnih simbolov na dogodkih, ki obeležujejo dan državnosti, je v svoji sprevrženosti zgolj najbolj evidenten izraz te civilizacijske regresije. Rdeča peterokraka zvezda ne predstavlja samo simbola, pod katerim je bila l. 1991 izvedena agresija jugosoldateske, ki si je namenila z grobo silo preprečili rojstvo države. Je tudi simbol ideološkega zatiranja in izključevanja. Je simbol rdečega apartheida, za katerega se je zdelo, da je s padcem komunizma končal na smetišču zgodovine. Zdaj pa bi ga nekateri očitno radi obnovili. To so tisti, ki si enotnost predstavljajo kot podreditev ali izgon drugače mislečih, v smislu, da naj tisti, ki ne podpirajo početja naše nadvse prosvetljene "avantgarde", vsaj utihnejo, če ne celo izginejo stran (recimo v kakšen Gradec ali Philadelphio, kamor je nek velikosrbski hujskaš nekoč pošiljal tiste Slovence, ki so se upirali unitarizaciji Jugoslavije). Vse to je posledica nedokončane družbene transformacije. Kjer se je spremenil samo formalni okvir, drugo pa je večinoma ostalo po starem. In kar je najpomembneje, ni bila izvedena zamenjava elit. Kot ugotavlja tudi vplivni nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, so se v Sloveniji komunisti in njihovi nasledniki v novih preoblekah vrnili na oblast in prek svojih omrežij še več kot dvajset let po uradnem koncu prejšnjega sistema obvladujejo vse ključne družbene podsisteme. V evropske kroge tako očitno dokončno prodira spoznanje o ohranjanju dediščine nekdanjega sistema, ki je glavni razlog za krizne razmere v Sloveniji in glavno breme, ki preprečuje izhod iz njih. Duha slovenske osamosvojitve so v največji meri zatrli tisti, ki so jo sprejeli s figo v žepu, zgolj zato, da se pred sodržavljani ne bi dokončno diskreditirali. Prilagodili so se zgolj z namenom, da se ob pravem trenutku ponovno zavihtijo na oblast in ohranijo dotedanje privilegije. In seveda pri tem osamosvojitvenih vrednot nikakor niso ponotranjili. Zato je izganjanje teh iz javne zavesti v njihovem življenjskem interesu. Če bi začeli ljudje ponovno slediti tem vrednotah, bi to prineslo konec njihovih monopolov.