Nedelja, 19. 5. 2019, 20.04
5 let, 4 mesece
Miha Mazzini: Zala & Gašper nam pokažeta, kaj pomeni ISKRENOST
Ker imam zelo rad glasbo, Evrovizije ne spremljam. Nikakor pa nisem mogel prezreti letošnjega narodnega razkola glede naših predstavnikov, Zale Kralj & Gašperja Šantla. Očitno je njuna pojava dregnila v nekaj globokega in začel sem dobivati precej pisem, naj pogledam pobližje in o tem kaj napišem.
Dolgo se nisem hotel ukvarjati s tem, saj končujem roman. Nekaj dni pred prvim evrovizijskim nastopom pa je na površje priplavala beseda, ki jo uporabljajo nasprotniki in privrženci, ne da bi se vprašali, zakaj. In če se ne oni, se bom pač jaz.
Opozorilo: to ni kolumna o dveh glasbenikih, marveč o ljudskem odzivu na njuno javno podobo.
Kronologija
Povzetek za kralja Matjaža, ki spi v votlini brez interneta: letos sta na izboru za našega predstavnika na Evroviziji zmagala Zala & Gašper.
Prvi opisi so govorili, da sta drugačna od konkurence, in ko sem si naslednji dan pogledal posnetek, sem si rekel: bravo! Kajti Evrovizija je tekmovanje blišča in vrišča in utrujeni možgani hlepijo po spremembi. Saj se spomnite zmage skupine Lordi, recimo? In končno bomo Slovenci poslali drugačnega predstavnika. Žal verjetno ne gre za genialni načrt RTV, kajti tega niso zmožni, marveč za naključje.
(Spotoma: žalostno mi je gledati najstnice, ki so že vse operirane, da bi postale enake - kajti pozornost ne vzbuja enako, marveč drugačno. Razen mogoče v lokalnih bifejih, a če so vam ti življenjski cilj … vam želim mirno kirurgovo roko.)
Drugačnost in posebnost sta v opisih prevladovali na začetku, a vseskozi je bila zraven beseda iskrenost, ki je postajala pogosteje uporabljana iz dneva v dan.
No, Zala & Gašper sta šla v Izrael in sledila je prva tiskovna konferenca, na kateri sta povedala nekako takole: upala sta, da bosta izpadla. Kajti to je en sam napor, pa malo prostih dni, pa prehladna klimatizacijska naprava in tako dalje in tako dalje. S to tiskovno konferenco sta dokončno osvojila srca Slovencev in od tega trenutka so vsi hvalili njuno iskrenost.
Zagovorniki pravijo: iskrena sta! Nasprotniki se strinjajo, a morala bi se vsaj pretvarjati, da ju zanima, torej biti manj iskrena.
Očitno so v RTV-štabu zazvonili alarmi in Zala & Gašper sta morala na novo tiskovno konferenco, na kateri sta poskrbela za 180-stopinjski zasuk: zdaj sta navdušena borca, le spotoma jima je ušlo, da bi šla rada domov počivat.
ISKRENOST
Ljudstvo in mediji so nemoteno privijali gumb o iskrenosti. Omenjali so "pravo šolo iskrenosti" in bral sem celo članek, kjer je bila beseda vedno napisana s samimi velikimi črkami: ISKRENOST. Ostali smo lahko kvečjemu iskreni, onadva pa sta ISKRENA.
To, da heroja iskrenosti na eni tiskovni konferenci govorita "A", na naslednji pa "Ž", bi kvečjemu moralo vzbuditi vprašanja, za katero iskrenost gre, A ali Ž?
Zakaj nas ne moti? Zakaj je iskrenost prerasla že v ISKRENOST? Zakaj "šola" - torej se moramo nekaj naučiti, a kaj?
Azijci
Pred leti sem gostoval na univerzi v Seattlu in večina študentov je bila Azijcev. Ko sem govoril z njimi in potem s profesorji, so povedali, da tako motiviranih ljudi pa še ne. Kajti starši garajo v kioskih ulične prehrane in otroci vedo, da morajo biti najboljši, kajti drugače se bodo prisiljeni vrniti domov in prevzeti kuhalnico.
Zdaj si predstavljajte, da ima eden od teh azijskih študentov glasbeni talent, pride na pevsko tekmovanje in res, res, res hoče zmagati. Prvič, predstavlja svojo državo. Drugič, ta država je vložila 700 tisoč evrov v njegovo ekspedicijo. Tretjič, videlo ga bo 200 milijonov ljudi. Četrtič, napisal je nekaj iz srca in bo to tudi zapel. In gre in se potrudi kot športnik, daje vse od sebe, do zadnje kaplje znoja in trzljaja glasilke. Če je Japonec in ne zmaga, naredi še harakiri. Če je iz Severne Koreje, ga "harakirajo" drugi.
Slovenci pa rečemo: "Ma, saj je bil OK, ampak ISKREN pa ni bil. ISKRENA sta le Zala & Gašper."
Vsekakor sta drugačna od sotekmovalcev, kar je pohvalno, a od kod vam ideja, da sta ISKRENA?
Zdaj bom zastavil šokantno vprašanje in prosim, ker gre očitno za mentalitetne zadeve, dobro razmislite, preden odgovorite: zakaj se vam posameznika, ki se jima ne ljubi opraviti svojega dela do konca, ki obilno jamrata, ki niti ne pomislita, da predstavljata skupnost, ne pa sama sebe, ki se na pritisk takoj uklonita nadrejenim, zdita ravno ISKRENA, ne kaj drugega?
Čas za razmislek
Sekunda …
Dve …
Tri …
…
Odgovor
Naj vam pomagam: kot posamezniki in kot skupnost imamo o sebi več povsem različnih podob. Ena je olepšana, zunanja, in z njo prepričujemo druge. Druga je interna, naša, priznamo si jo le, kadar smo sami s sabo (če sploh, precej ljudi se je ne zaveda).
Izmislimo si naslednji pogovor:
X: Pa kakšni ste vi, Slovenci? Kakšna je vaša zunanja podoba?
Y: Pridni, vztrajni, pokončni, najbolj delaven narod na svetu, in pošten tudi.
X: Dobro, zdaj pa, med nama: ISKRENO mi povej, kakšni misliš, da ste? Kaj skrivaš na dnu srca?
X: Lenuhi in jamrači, ki skrbimo le za lastno rit in se uklanjamo gospodarjem.
Seveda ne prva in ne druga podoba nista resnični, resnica je nekje vmes. Problem je v tem, da razlika kaže na velik razkol, ki je značilen za narcisoidnost. Na zunaj se napihujemo, ker smo v sebi negotovi in sumimo, da smo zadnja struna na brezžičnem glasbilu, prehlajen predmet zgodovine.
Sami v sebi, intimno, imamo zares slabo samopodobo. Rešujemo jo z napihovanjem namesto z rezultati, kar jo edino lahko izboljša.
Katarza
Zala in Gašper sta narodu ponudila katarzo - namesto nas sta javno povedala tisto, česar sami ne upamo: da je tudi šovbiznis navadno delo in vsako delo je ena sama muka, premalo je dopusta, kdaj bo že pokojnina, kdaj bom šel domov počivat, vložek sodržavljanov v naše delo je samoumeven, šef nas pritiska itd itd.
(Naj vas spomnim na raziskavo, o kateri sem pisal večkrat: 90 odstotkov pogovorov ob srečanjih se pri nas začne z jamranjem.)
Od danes turist vstopi v gostilno, mi pa ga slabo postrežemo, ker se nam ne ljubi, pa klima piha, pa to in ono in najraje bi šli domov pod blazino. Hm, pravzaprav smo, kar zadeva storitve, že dolgo ISKRENI.
Sklepne pripombe
Problem samostojne države je ravno v tem, da je samostojna. Potrebuje rezultate (skrita samopodoba), in ne napihovanja (zunanja samopodoba).
Mladi pri nas so v zelo posebnem položaju. Če se Azijec njihovih let ne potrudi do konca in se vrne domov, ga čakata kuhalnica in smetišnica. Slovenski otrok se sploh ne vrne, ker nikamor ni šel. Vedno ga čaka domače nadstropje ali vsaj soba in poln hladilnik. Kar pomeni, da lahko dela ISKRENO - pa če je natakar ali glasbenik.
Še bolj nujnega razmisleka bi bila vredna razlika v dojemanju nastopa Zale & Gašperja med narodi: po našem Facebooku gospe množično vzdihujejo o prikazu "prave ljubezni", medtem ko je angleški komentator uporabil "creepy twins" (srhljiva dvojčka), nemški pa omenil nekaj o bolničarjih med odmorom za cigareto. Zakaj se nekaterim zdi dolgočasno, drugim srhljivo, nam pa tisto pravo? Če vprašate mene, kaj si mislim o slovenski definiciji prave ljubezni, vam ISKRENO povem, da grem raje na kavč poslušat glasbo.
35