Vsi davkoplačevalci, a ne vsi enakopravni

Zahvaljujoč objavam na internetu je svet izvedel marsikaj o nezavidljivem položaju vzhodnoazijskih delavcev, ki proizvajajo izdelke za zveneče zahodne blagovne znamke. Razkritje na spletu je veliko švedsko modno hišo hitro prepričalo v odpoved sodelovanja s kitajskim dobaviteljem, ki je izdelke iz angore proizvajal na nedopustno krut način do živali. Po dolgih in vročih razpravah in po vztrajnih uporih nekaterih veteranskih združenj so na Hrvaškem prek spleta vendarle javno objavili zajetni seznam tamkajšnjih veteranov, na katerega se je uspelo vpisati tudi tistim, ki bojišča niso videli niti na večernih poročilih. Nemalo uporov in pomislekov so bile deležne tudi namere, da bi slovenska davčna uprava z javno objavo seznamov resnejših davčnih dolžnikov (davčni dolg nad 90 dni in več kot pet tisoč evrov) okrepila davčno disciplino. Poleg tistih maloštevilnih, ki so se zaradi kakšnega drugega birokratskega zapleta ali počasnosti res neupravičeno znašli na tem seznamu in jim je takšna objava (lahko) skalila ime, so imeli gotovo največ za povedati prav tisti, ki so dobro vedeli, zakaj bodo na tem "sramotilnem stebru". Pa smo ga vendarle dobili, prvega 15. aprila letos, ko je bil nedvomno najbolj vroča stran slovenskega spleta, potem pa še novega vsakega desetega v mesecu. Učinek? Težko je reči. Z izjemo druge, to je majske objave, je imela vsaka naslednja objava več davčnih dolžnikov in dolgoročno večji skupni dolg. Nazadnje je 10. decembra 16.935 davčnih dolžnikov (1.017 več kot na prvem, to je aprilskem seznamu) zamujalo več kot 90 dni z dolgom najmanj pet tisoč evrov in s tem ustvarilo 949.736.560 evrov luknje v državni blagajni – približno toliko, kolikor bo morala Slovenija v letu 2014 plačati za obresti svojih posojil. Skupne številke sicer ne razkrijejo, da po vsaki objavi približno tisoč dolžnikov le poskrbi za umik s tega seznama – a jih pride toliko več novih. Med vpisanimi na seznamu jih je približno desetina takih, ki so v postopku stečaja ali prisilne poravnave, njihov dolg pa dosega približno dve petini vsega dolga s seznama – denar, ki ga državna blagajna zlepa ne bo videla. Po drugi strani pa se skupni davčni dolg ne povečuje in malenkostno niha okrog poldruge milijarde, ker majhni dolžniki, tisti, ki jih na seznamu sploh ni, hitreje zapirajo svoje dolgove. Stroški izterjave, ki so praviloma enaki za majhen ali velik dolg, so pri majhnem dolgu lahko bistveno večji kot sam dolg, grožnja udarca po denarnici pa je očitno jezik, ki ga mnogi še vedno najbolj razumejo s še vedno močnejšim sporočilom, kot ga ima vsemogočni internet.