Tomaž Ambrožič: Nič nas ni strah, če so športniki z nami

Naj bo še tako klišejsko, je danes bolj zaželeno slišati besede: "Dal bom vse od sebe," kot pa: "Čaka me težko leto, tekmeci so vse boljši in boljši." Verjetno nikoli ne bomo dočakali napovedi v stilu, da se nam bosta cedila med in mleko, zato je dobrodošlo, da v razmišljanjih ob začetku leta uporabljamo miselnost, ki odlikuje slovenske športnike.

Športna velesila z razlogom 

Leto 2022 je Slovenija na lestvici, ki jo vsako leto objavi spletni portal Gratest sporting nation in ki v izračunu upošteva vse športne dosežke v posameznem letu, končala kot 34. v t. i. tekmovanju Global cup. Omenjena stran že več let pripravlja tudi posebni izračun športnih dosežkov glede na število prebivalcev posamezne države. Tam je Slovenija zadnjih nekaj let vedno na vrhu. Leta 2021 smo bili v tej razvrstitvi (per capita cup) celo najboljši, leto 2022 pa smo končali na tretjem mestu, za Norveško in Hrvaško. V tej razvrstitvi smo bili leta 2018 sedmi, kasneje pa nikoli slabši kot četrti.

Športnika leta 2022, metalec diska Kristjan Čeh in smučarska skakalka Urša Bogataj. Foto: Grega Valančič/Sportida Da imamo Slovenci zelo športno obarvan DNK, ni nič novega. Samostojna država nam je med drugim dala tudi to, da imamo priložnost svojo konkurenčnost meriti z drugimi državami. Tu se šport prav nič ne razlikuje od gospodarstva. Trg, ki danes šteje že osem milijard "potrošnikov",  je neizprosen in blagovnih znamk, ki se podajajo v boj za kupce, nihče ne vpraša, od kod prihajajo. Štejejo kakovost, inovativnost, cena … Skratka okolje, ki je tako dobro znano športnikom.

Vrhunski šport na dosegu roke

Šport je brez dvoma več kot samo medalje, naslovi in rekordi. Šport je način življenja, ki ga je vredno ponotranjiti zaradi številnih razlogov. Tudi in predvsem zaradi zdravega načina življenja. Ukvarjanje s športom v vseh življenjskih obdobjih je pomembno tudi zaradi sposobnosti dokazovanja samemu sebi, tekmovanja s samim seboj in krepitve zdravega duha. Predvsem zadnje je ključno za zdravo družbo, za okolje, v katerem se bodo spodbujali zdrava tekmovalnost, ekipni duh, solidarnost, ambicioznost ...

A vse to ostanejo zgolj ideali, o katerih sanjarimo, če tega ne moremo opazovati iz prve vrste. V državi, kjer potrebuješ zgolj enega "posrednika", da ti uredi dostop do ministra, je privilegij na enak način biti blizu tudi najboljšim na svetu. In iz prve roke poslušati, kako se da narediti nekaj, kar je za mnoge znanstvena fantastika. Ja, v takšnem okolju živimo. Moj prijatelj je na primer treniral košarko z očetom Luke Dončića. Skrivnosti, ki to niso, so nam na dosegu roke.

Šport kot biznis potrebuje več pozornosti

Vrhunski šport je vrh športne piramide. Je predvsem navdih za vse, ki se v tej piramidi želijo bodisi povzpeti proti vrhu bodisi zgolj sami sebi dokazati, da zmorejo preteči deset kilometrov. Ampak veliko lažje se je odločiti za ukvarjanje s športom, če imaš soseda, ki ti pokaže, da to ni nekaj, kar lahko počnejo le nekateri. Vrh piramide ne vrača navzdol zgolj navdiha in ne predstavlja samo vzornikov mladim športnikom. Če bomo s športnim potencialom znali ravnati gospodarno, bo šport v bazo lahko začel vračati tudi finančna sredstva.

Vrhunska košarkarja Luka Dončić in Vlatko Čančar. Foto: Reuters

Gospodarsko-finančni potencial športa žal pri nas še ni povsem prepoznan. Verjetno tudi zato, ker so slovenski športniki svojo globalno prepoznavnost, z redkimi izjemami, začeli doživljati šele v zadnjem desetletju. Čeprav so bili v svet poslani s skromno finančno doto, ki so je bili deležni v svojih športnih sredinah, pa so danes postali iskani in zaželeni.

Koliko denarja se obrača v slovenskem vrhunskem športu?

Čeprav ne razpolagam z natančnimi podatki, ocenjujem, da danes po svetu od svoje športne dejavnosti živi več sto slovenskih športnikov in športnic. Upal bi si oceniti, da jim pogodbe letno prinesejo več kot sto milijonov evrov letnega zaslužka.

V kakšnem letu ali dveh bo ta znesek sam zaslužil Luka Dončić in letni zaslužek vseh slovenskih športnic in športnikov bo presegel tudi 200 milijonov evrov. Se vam zdi nemogoče, da ta številka v nekaj letih preseže tudi 300, 400 milijonov evrov? Meni se zdi to povsem realno.

Vrhunski slovenski hokejist Anže Kopitar. Foto: Reuters

Čeprav omenjeni športniki, ki si kruh služijo v tujini, tam tudi plačajo davčne obveznosti, še vedno vsako leto "doma" konča lep kos njihovega zaslužka. Na račun njihove domače potrošnje se v različnih davčnih blagajnah po moji oceni že danes zbere za vsaj pet milijonov evrov na leto. In brez dvoma se jih bo v prihodnjih letih zbralo še več.

Investicijske priložnosti v športu?

Prav je, da na šport začnemo gledati tudi kot na perspektivno gospodarsko panogo in izvozno okno v svet. Šport ni zgolj potrošnik javnih sredstev. Ima izjemno velik investicijski potencial, še posebej skozi prizmo javnega denarja, ki športu omogoča razvoj.

Luka Dončić, Tadej Pogačar, Goran Dragić, Anže Kopitar, Tine Urnaut, Primož Roglič, Jan Oblak, Janja Garnbret, Benjamin Šeško, Rok Možič, Kristjan Čeh, Ilka Štuhec in številni drugi so že zapustili gnezdo in poskrbeli za svojo prihodnost. So pa že danes vzorniki mladim, ki bi jih želeli dohiteti in tudi prehiteti. In teh mladih je neverjetno veliko.

Če si država prizadeva v Slovenijo pripeljati investitorje in nova delovna mesta, je prav, da razmisli tudi o tem, kako izkoristiti gospodarski in finančni potencial športa. Tudi zato, da bo v športu lahko še več Slovencev našlo svoje delovno mesto. Če smo v nečem dobri, potem pri tem vztrajajmo in skušajmo pomnožiti to, kar smo že ustvarili.

Kakšne priložnosti prinaša umestitev športa pod ministrstvo za gospodarstvo?

In glej, slovenski šport v leto 2023 vstopa z boljšo popotnico, kot jo je imel do zdaj. Selitev športnega resorja pod okrilje novega ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je dobra popotnica, da se izkoristi omenjeni potencial.

Novi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac. Foto: Vid Ponikvar Šport lahko optimistično vstopi v leto 2023 še zaradi ene spremembe. Sprememba na vrhu Olimpijskega komiteja Slovenije obeta drugačno vodenje ključne slovenske športne organizacije. Slovenska športna baza je Franja Bobinca izbrala kot prvega, ki na čelo inštitucije prihaja iz vrst ekipnih športnih panog ter iz gospodarstva. Popotnica, ki je obetavna.

Optimistično v 2023

In če se vrnem k pesimističnim napovedim za leto 2023, sem prepričan, da so pričakovanja naših vrhunskih športnikov za letošnje leto precej bolj optimistična. Z razlogom. Tudi zato je prav, da so ne samo naši vzorniki, pač pa da se jim pustimo navdihniti, da je vsak od nas lahko v novem letu še boljši, še bolj ambiciozen in še močnejši.

Ker, "nič nas ni strah, če so smučarji z nami!" bi rekel Zoran Predin. No, danes, ta trditev velja za športnike nasploh.