Spuščanje megle

Propad (oz. uradno likvidacija) dveh relativno majhnih bank – Probanke in Factor banke –, ki bo davkoplačevalce stala nekaj sto milijonov evrov, do obisti razgalja instrumentaliziranost slovenskega bančnega sistema s strani protagonistov "pajdaškega kapitalizma". Ti dve banki sta bili ustanovljeni izključno za potrebe servisiranja tajkunskih poslov tranzicijske nomenklature, katere jedro je zbrano v Kučanovem Forumu 21. In podobno so počele tudi druge – t. i. sistemske – banke. Stroške njihovega "poslovanja", se pravi velike izgube, ki so jih sproducirale njihove uprave, katerih člani so bili integralni del tranzicijskih omrežij, pa bodo seveda poravnali državljani. Ob likvidaciji teh dveh bank so "presenetljivo" obnemeli vsi tisti, ki se še pred kratkim na ves glas pridigali slovenski Katoliški cerkvi, kako mora poravnati dolgove svojih propadlih finančnih holdingov. Nikomur ni prišlo niti na pamet, da bi se odpravil protestirat v Nazorjevo ulico, kjer je sedež Foruma 21, ali kar v Murgle, kjer domuje njegov ustanovitelj in hkrati glavni protagonist ideologije nacionalnega interesa, ki je legitimirala početje tajkunov. Tudi osrednji mediji so v svojem poročanju praviloma zamolčali dejstvo, da sta omenjeni dve banki služili skoraj izključno ljudem iz kroga tranzicijske levice. So se pa toliko bolj intenzivno ukvarjali z domnevno spornimi gotovinskimi posli Janeza Janše, čeprav gre pri njih za relativno majhne zneske (v primerjavi z vrednostjo tajkunskih poslov), poleg tega pa sploh ni jasno, kaj naj bi bilo v njih problematičnega. Za namene diskreditacije opozicijskega prvaka so na nacionalni televiziji angažirali celo otroško informativno oddajo Infodrom, v kateri so na izrazito izkrivljen način prikazali afero Partia in domnevno "krivdo" nekdanjega premiera. In pri tem se v vodstvu nacionalke sklicujejo na svojo avtonomijo. V čem se že kaže ta avtonomija? V tem, da "avtonomno" za davkoplačevalski denar izvajajo politično propagando. Da izvajajo socialistično indoktrinacijo že med najmlajšimi. Tako kot se je to počelo v nekdanjem režimu. Moteča pa ni samo politična opozicija. Takšni so postali tudi tisti ljudje iz civilne družbe, ki si drznejo kritizirati tranzicijsko elito in njen podporni sistem. Tako je policija začela zasliševati več vidnih članov Zbora za republiko zaradi "neprimernih" izjav o protikorupcijski komisiji in njenem predsedniku. Gre nedvomno za poskus ustrahovanja kritikov oblasti, ki nevarno spominja na manire režimov s področja nekdanje Sovjetske zveze. Glede na dejstvo, da se določenim evropskim zahtevam na finančnem področju ne bo mogoče izogniti, je glavna skrb vladajočih namenjena "spuščanju megle". Temu služi odstranjevanje s pozicij nadzora vseh tistih, ki bi bili lahko "moteči"; kot je bil primer odstavitve Andreja Širclja z mesta neizvršnega direktorja "slabe banke". Očitno je treba odvrniti pozornost od razlogov za takšen položaj in še posebej od tega, kdo je zanj odgovoren. In utišati tiste, ki bi lahko te načrte pokvarili.