Resnična zgodba o ceni goriva

Težave, s katerimi smo se morali spoprijeti po kolapsu ameriškega finančnega balona, ki je temeljil na nepremičninah in pripeljal do padca podjetja Lehman Brothers, so sprožile verižno reakcijo, ki ji ni videti konca.

V Evropi je kriza v prvem trenutku okužila banke in se potem z udarcem na samo stabilnost držav spremenila v dolžniško. Grška bolezen se je spremenila v pandemijo. Evropska centralna banka, torej posamezne vlade evroobmočja, je začela napačno reševati našo skupno valuto in danes moramo gasiti požare, za katere smo sami krivi.

Slovenija je v skupini, ki potrebuje "krizno upravljanje", če se želi v prihodnosti spet uveljaviti kot kredibilna mednarodna partnerica, in tudi pri nas je bančni sistem v izredno slabem stanju. Svetovno načelo v finančnem svetu, ki predvideva eno banko na dva milijona prebivalcev, je pri nas očitno daleč od optimuma. Slovenci imamo več kot dvajset bančnih inštitutov, kar zagotovo vpliva na njihovo poslovalno sposobnost in kredibilnost.

Že dolga leta trdim, da ima slovenska država vse potenciale, da bi postala zanimivo svetovno finančno središče in privabila ogromno kapitala. Žal ni tako in tudi nimamo uveljavljenih investicijskih družb, ki bi se lahko kosale z drugimi v mednarodnem prostoru in nam zagotovile prilive oziroma večjo blaginjo. Smo – in verjetno bomo za nekaj časa ostali, vsaj dokler ne bo sprejeta jasna politična odločitev glede nove poti razvoja – provinca, ki jo centri moči potrebujejo znotraj ekonomije obsega. Temu se osebno upiram. Raje bi videl, da bi moja država obvladala igro, ker vsaka posamezna družina trpi neposredno in plačuje po nepotrebnem.

En primer bo zadostoval za pojasnilo. Velike svetovne banke so nadomestile izgube prve finančne krize (2007) s špekulativnimi nakupi nafte. Danes živimo znotraj enakega dogajanja. Drugi val so velikani sprožili zato, da pokrijejo minuse iz napačnih vlaganj v državne obveznice. Societe Generale, Barclay Capital, Credit Suisse, Ubs, Merrill Lynch, Deutsche Bank, JP Morgan, Morgan Stanley in Goldman Sachs imajo v lasti številne cisterne v Sredozemskem in Severnem morju ter mrežo skladišč na Danskem, v Kanadi, Južni Koreji in Singapurju. V pravem trenutku kupujejo nekaj milijonov sodov, jih hranijo zunaj normalnega trga in čakajo, da cena zaradi relativnega pomanjkanja dobrine doseže višino, ki jo "veliki mojstri" Goldman Sachsa predvidevajo s finančnim derivatom future.

Za vsem opisanim – medtem ko mi plačujemo neverjetne cene za vsakodnevno uporabo goriva – stoji močna lobistična organizacija American Bankers Association, izgube katere mi krijemo z nabiranjem kilometrov v jeklenih konjičkih. Kruto resnico lahko moralno kritiziramo ali pa se trudimo za to, da ne bomo več samo izkoriščeni.

Svojo državo bi raje vedno videl v klubu zmagovalcev kot pa poražencev.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.