Od višine se zvrti

Ko bodo te vrstice zagledale luč dneva, finskega telekomunikacijskega velikana Nokia ne bo več med živimi v svetu proizvajalcev mobilnih telefonov – tistemu svetu, kjer so zelo dolgo časa postavljali merila in katerih številke in uspehi so za mnoge bile le nedosegljive sanje. A zdaj je vse drugače. Zgodil se je petek, 25. april, dan, ko so Nokijino enoto za proizvodnjo mobilnih telefonov dokončno preimenovali v Microsoft Mobile. Na telefonih ime (najbrž) še ostaja Sklepno dejanje septembra lani napovedanega Microsoftovega prevzema pa še ne bo dokončen žebelj v krsto blagovne znamke Nokia, kajti Američani so kupili pravico za uporabo te blagovne znamke za obdobje deset let, prav tako tudi za produktni liniji Lumia in Asha. Gotovo ne brez razloga: na mnogih trgih, predvsem v državah v razvoju, ima Nokia še vedno poseben pomen in ugled med kupci, ki ju za voljo nekih korporativnih odločitev ne bi veljalo preprosto odvreči. Ne nazadnje, na koncu štejejo predvsem rezultati, ti so pa odvisni tudi od všečnosti in privlačnosti izdelka in storitve, kjer ima blagovna znamka gotovo nezanemarljivo vlogo. Ravno zato nekateri analitiki predvidevajo, da bo Microsoft vztrajal pri imenu Nokia predvsem pri manj zmogljivih modelih, medtem ko bo pri pametnih telefonih z operacijskim sistemom Windows Phone verjetno želel hitreje uveljaviti svoje ime. Vse to v upanju, da bo uporabnike cenejših mobilnih telefonov prepričal o prehodu na dražje modele z njihovim operacijskim sistemom Windows Phone. Microsoft bo predvidoma še eno leto vzdrževal spletno mesto nokia.com in prisotnost imena Nokia na družbenih omrežjih, ne bodo pa prevzeli enega izmed azijskih Nokijinih obratov, kot je bilo sprva načrtovano, saj ne želijo tvegati dodatnih zamud pri zaključku prevzema zaradi morebitnih zapletov regulatorjev in varuhov konkurence. Kaj sploh še ostane nekoč velikemu? Fincem po odsvojitvi enote z mobilnim telefonom sicer ostajajo še enota za omrežno infrastrukturo in zemljevidi Here (nekdanji Navteq, Nokijin nakup iz časov njihovih debelih krav), ki so nepogrešljivi temelj mnogih navigacijskih naprav in storitev, ter še nekaj manjših razvojnih enot – te pa vsaj za nekaj časa še zagotavljajo, da ime Nokia le še ne bo pristalo v ropotarnico zgodovine skupaj z dinozavri, avdiokasetami in vsem drugim, kar je izgubilo bitko s časom. Novi lastniki so menda že obvestili Nokijine dobavitelje, da se za njih ne bo spremenilo nič razen imena na drugi strani. Za zdaj. Naziv podjetja se spreminja tudi na plačilnih listah za kakih 32 tisoč zaposlenih, ki zdaj plačo prejemajo od Nokie, med njimi je dobra polovica tistih, ki delajo v proizvodnih obratih po svetu. V Nokijinem prodajnem svežnju Američanom, vrednem 7,2 milijarde dolarjev (okrog 5,2 milijarde evrov), je bilo zajetih tudi nekaj patentov, preostale pa bodo še naprej tržili Finci. Konec obdobja, udarec nacionalnemu ponosu Do konca naslednjega leta pa okleščena družba Nokia ne bo smela izdelovati nobenega mobilnega telefona s svojim imenom, ki je v tem segmentu zdaj v rokah Američanov. V zraku sicer ostajajo nepotrjene govorice, da Finci pod svojim imenom razvijajo pametno uro, a to so res le namigovanja. Pred kakšnim dobrim desetletjem se Samsungu ni moglo niti sanjati, da se bodo glede na takratno razmerje moči (takrat je bila najprej Nokia, potem pa dolgo nihče) številke obrnile njim v prid, Apple pa o mobilnih telefonih ni še niti začel razmišljati. Toda slovo Fincev od njihovega nekdanjega svetovnega paradnega konja je verjetno prav toliko vprašanje nacionalnega ponosa, kakor je tudi za nas boleča izguba podjetij, ki smo jih nekoč doživljali kot ponos in temelj nacionalnega gospodarstva. Halo, Evropa, kako se je vse izmuznilo iz rok? Toda Nokia ni še ena nekoč uspešna evropska tehnološka zgodba, ki se je končala – milo rečeno – ne najbolj slavno. Tudi švedski Ericsson, ki je bil eden od pionirjev mobilne telefonije tako v svetu omrežne infrastrukture kot tudi mobilnih telefonov (ali še pomnite neuničljivi model GA 628, ki smo ga spoznali tudi kot Mobiregljo?) se je po dolgih letih samostojnega proizvajanja mobilnih telefonov in pozneje ne prav dolgem partnerstvu z japonskim Sonyjem odpovedal tem segmentu poslovanja in si kruh služi z omrežno infrastrukturo (podobno, kot bo zdaj Nokia). Francoski Alcatel je že zdavnaj pravico do svojega imena pri proizvodnji mobilnih telefonov odprodal Kitajcem, tudi imena nemškega Siemensa že kar lep čas ni med novimi mobilnimi telefoni. Evropa sicer močno zagovarja pomen informacijskih tehnologij in telekomunikacij v svoji razvojni strategiji, toda ali res naša celina ne premore več niti enega pomembnega proizvajalca mobilnih telefonov?