Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
21. 5. 2013,
6.52

Osveženo pred

9 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 21. 5. 2013, 6.52

9 let, 5 mesecev

O baladi o Mackieju Messerju

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Slovenska premierka je očitno zelo pogumna ženska, saj v zadnjih dneh precej smelo razmišlja in govori o tožbi zoper bonitetno hišo Moody's.

Človek se ob tem najbrž najprej vpraša, ali bi lahko morebitna zmaga nad Moody's pomenila zanjo nekaj takega, kar je za Thatcherjevo zmaga v falklandski vojni. Ali Alenka Bratušek sploh ve, kdo ali kaj so Moody's? Seveda, to ve konec koncev vsak, ki ni bil pripravljen dopustiti, da bi mu liberalistična ideologija preoblikovala perceptivni aparat po svoji podobi in sličnosti. Te bonitetne hiše niso nič drugega kot združbe kriminalcev, katerih vloga pri izbruhu zadnje krize je zelo dobro znana in tudi dokumentirana, zato kakšne bolj poglobljene diskusije na to temo pač niso potrebne. Takšni kriminalci se sicer vedno radi lepo oblačijo in obnašajo, kakor da so spodobni pripadniki človeške vrste, ampak vsakdo ve, da videz vara – ti ljudje so še najbolj podobni morskim psom. Kot pravi bralcem dobro znana pesmica o Mackieju Messerju iz "komunajzarske" Opere za tri groše, ima morski pes zobe, Mackie Messer pa nož, ki ga ne vidi nihče. Kjer se pojavi Mackie, tam se pojavijo trupla, kraje, ropi, izbruhnejo požari, prihaja do posilstev itd. Skratka, Mackie je povsod zraven, vendar daje vtis, kot da o vsem skupaj nič ne ve in kot da ga vse skupaj nekako ne zadeva. Zato ga na koncu nihče nič ne vpraša. Vsakdo – najbrž celo Alenka Bratušek – ve, da Mackieju Messerju ni mogoče ničesar dokazati, da je uradno nedolžen. Naknadno pripisana kitica pravi takole: "Nekateri živijo v temi,/drugi živijo na svetlem./Tiste na svetlem človek vidi,/onih v temi ne." Kaj je hotel pesnik s tem povedati? Morda to, da kriminalci živijo v temi, zato se njihova dejanja ne vidijo. Tisto, kar je mogoče videti, so zgolj sledi. A čeprav ljudje ne vidijo, vendarle vedo. Težava je v tem, ker si tega iz takšnih ali drugačnih razlogov največkrat ne upajo priznati in živijo pod tistim neznosnim bremenom strahu pred vedenjem. Bogate izkušnje so jih pač naučile, da sodni sistem v takšnih primerih vedno deluje proti njim. Najbolj zanimivo pri Mackieju Messerju je to, da je v bistvu "privatnik", a lahko kljub temu pri svojem "delu" uspeva le zato, ker odlično sodeluje z javnim sektorjem, tj. z oblastjo. Danes bi se reklo, da dobiva naročila od države. Bistvo je torej v tem, da je po eni strani zunaj sistema, po drugi strani pa ga ravno s tega strateškega mesta na videz paradoksalno podpira. Sistem ga potrebuje. Mackieju Messerju se zato v poslednji instanci ne more nič zgoditi. Nekateri so zdaj že ugotovili, drugi še ne, a bodo morda kdaj drugič, da zgodba o Mackieju Messerju v resnici govori o bonitetnih hišah in tistem dobro znanem sistemu, v katerem, kot pravijo, roka roko umiva. V katerem imajo na koncu vsi brezhibno čiste in odišavljene roke. Alenkin boj proti bonitetnim hišam bi načeloma moral podpirati vsak pošten državljan s tistim najplemenitejšim besom, s katerim se bijejo vse "svete vojne". Bi moral, a ga ne. Glede tega namreč obstaja neka velika zadrega. Nekaj ne "štima". Za kaj gre? Tisti, ki so ugotovili, o kom ali čem govori zgodba o Mackieju Messerju, so bržkone ugotovili tudi to, da je današnja Slovenija dežela Mackiejev Messerjev. Z drugimi besedami: Slovenija je dokazano najbolj skorumpirana država na svetu! (Kdor to zanika, je seveda bodisi sodelavec kakšnega Mackieja Messerja bodisi bedak.) "Sveta vojna" se bo zato morala začeti doma.

Ne spreglejte