Nutella zjutraj, popoldne in zvečer

Skoraj vsako jutro je na moji mizi ob zajtrku, včasih – ko se mi prav "zalušta" – pa celo bežno čez dan. Ne želim delati reklame proizvodu, ki je v pravzaprav ne potrebuje. Nutella je v resnici zame primerjalna dobrina, ki mi v trgovinah omogoča sledenje inflaciji. Vsi vemo, da nam v Sloveniji "dovolijo" le nakup Nutelle, proizvedene na Poljskem, in da imajo samo nekatere prodajalne, katerih večina je seveda na Obali, originalen italijanski proizvod. Poznavalci vemo, da se okusa razlikujeta, ampak do danes še nisem zasledil, da bi omenjeno dejstvo kadarkoli vplivalo na končno ceno. Na Poljskem in v Italiji proizveden namaz imata popolnoma enako ceno, kar za nas, kupce, pomeni, da se istočasno dražita. Včasih sam sebe spominjam na svojo babico: velikokrat je prihajala domov s tržnice ter zgroženo pripovedovala o dviganju cen korenjčka ali peteršilja, ki sta bili osnovni dobrini njene vsakodnevne kuhinje. Verjetno je na ta način skušala dedku dopovedati, da bi bilo primerno zamenjati proizvodnjo na vrtu, a osebno, čeprav zadnje čase precej godrnjam zaradi stalnega dvigovanja cen Nutelle, žal nimam možnosti, da bi tako neposredno posredoval pritožbe gospodu Ferrero – lastniku znamke lešnikove kreme. V svojem malem svetu opažam, da se cene že dlje časa neizbežno dvigujejo. Celotna Evropa je pred leti doživela šokanten skok inflacije z uvedbo evra. Seveda nam še danes vse uradne institucije govorijo oziroma nas skušajo prepričati, da ni res in da si državljani Unije le izmišljujemo podatke. Osebno lahko trdim, da Nutella ne laže. Pred očmi imam vedno primer Italije v letu, ko je bila uvedena skupna valuta. Vse cene so se skoraj podvojile. Realna in občutna inflacija z obrazložitvijo, s katerimi nas skušajo vedno umiriti, sta v prejšnjih letih oklestili nakupovalno moč državljanov in da se to uradno ne zazna, državni organi vedno prenavljajo sestavo dobrin tako imenovane košarice. Vsak pač manipulira po svoje, da se narod ne bi preveč pritoževal. Nekateri temu pač pravijo posodobitev košarice. S tako kruto resnico sem se moral sprijazniti pred kratkem, ko sem v trgovini prvič stal pred kozarcem svojega najljubšega sladkega namaza, istočasno pa gledal kozarec lešnikove kreme z drugo znamko in nižjo ceno. Svet se mi je zrušil, ko sem ugotovil, da je roka po treznem premisleku sivih celic položila cenejši produkt v trgovinsko košarico. V sekundi je bila prekinjena dolgoletna tradicija. Počutil sem se kot izdajalec. Ko sem od možganov zahteval obrazložitev, so mi posredovali informacijo, da "ta namaz mogoče ni tako slab in da je občutno cenejši". Priznam, na koncu tisti namaz niti ni bil "tako slab", ampak naslednji mesec je bila že tudi njegova cena spremenjena … seveda navzgor. Ob vsem tem me neko jutro spreleti vprašanje, ki si ga postavlja vsak navaden človek na tržnici: kaj bomo sploh še mazali na kruh po vseh gospodarskih ukrepih, ki nas čakajo? Še nekaj dni in nas bo doletel dvig DDV-ja. Trenutni slovenski vladi moramo priznati, da ji je v zadnjih tednih uspelo izpeljati mali čudež. Po ponižanju, ki smo ga bili deležni od ocenjevalne hiše Moody's, ji je vseeno uspelo izpeljati prodajo državnih obveznic. Res je, da smo se zadolžili po izredno visokih obrestnih merah, ki bodo bremenile našo okrevanje, vendar smo vseeno pridobili nekaj časa, da sami rešimo sebe pred breznom propada. Če bomo znali primerno izkoristiti drugi polčas, ki smo ga pridobili, je boleč ukrep še najmanjša težava. Če bi mogoče neprimerno oziroma avanturistično nadaljevali svojo fiskalno in gospodarsko politiko, pa bo ukrep le še dodatno pomagal k temu, da bo ladja tonila. Iskreno moramo upati, da so na finančnem ministrstvu primerno izračunali pozitivne in negativne posledice dviga davka na dodano vrednost za dva odstotka. Iskreno dvomim o takšnem posegi. Srednje, dolgoročne posledice bi bile lahko depresivne za gospodarstvo, kar se je zgodilo v številnih državah EU-ja. Vlada se je izognila linearnemu rezu vseh plač in je raje uvedla drugačne ukrepe. Psihološko gledano je ravnala zelo modro. Vsak državljan raje občuti posledice le posredno, ampak to bo vse nas še dodatno obremenjevalo v trgovinah, ko bomo stali vsak pred svojo "Nutello" in razmišljali, ali je že napočil čas za skromnejši zajtrk … za kruh in maslo. Vladi bi predlagal majhen dodatek: naj uradno uvede začasen dvig DDV-ja. Tako kot je na začetku nameravala uvesti začasni protikrizni davek (spet po zgledu Italije iz 90. let prejšnjega stoletja) naj uporabi DDV. Za narod bi bilo precej manj obremenjujoče in v dveh letih bi se vlada počutila še bolj dolžna primerno prestrukturirati celotno finančno-gospodarsko sliko Slovenije. Osebno se ne bi rad odrekel Nutelli tudi zato, ker namaz vsebuje izredno pozitivno zgodovinsko sporočilo: gospod Ferrero je namaz izumil v času fašizma, ko je bila Italija gospodarsko izolirana in je morala sama v sebi najti moč in ideje za preživetje. Tuji izdelki so bili vsi predragi ali celo nedobavljivi. Takrat se je v Torinu gospod Ferrero spomnil, da ima njegova država na razpolago veliko poceni lešnikov, in postavil temelje neverjetnega mednarodnega uspeha.